Se karte mešajo, se vzorci podirajo?
Spet ni nič več tako, kot je bilo. Ustaljeni vzorci razpadajo, kritike levih letijo celo na levo, kritike desnih letijo pogosteje tudi na desno. Marsikaj se spreminja.
Spet ni nič več tako, kot je bilo. Ustaljeni vzorci razpadajo, kritike levih letijo celo na levo, kritike desnih letijo pogosteje tudi na desno. Marsikaj se spreminja.
Milan Kučan ni blagoslovil Prebiličeve samostojne poti - se boji, da bi evropski poslanec po volitvah zbežal na drugo politično stran?
Stranka Prerod se bo spomladi na volitve v DZ podala s samostojno listo, je danes v Ljubljani odločil svet stranke.
Sto dni pred volitvami je politična slika v državi vse zanimivejša. Nekatere parlamentarce je že zagrabila panika, da bodo po 18. marcu zgradbo DZ videli le še od zunaj.
Če Robert Golob misli, da ga le kritiziramo, ko mu predlagamo, da čim manj govori, se seveda zelo moti. To je le dobrohoten nasvet in pomoč, da izgubi čim manj volivcev.
Zakaj je bil referendum poraz koalicije in kaj to pomeni za Goloba; desnica se konsolidira, na levici pa vse še visi v zraku; kako so se osramotili anketarji.
Po svetovni predstavitvi v Parizu pretekli teden so novega električnega twinga danes predstavili še v novomeškem Revozu, kjer ga bodo tudi izdelovali.
Končno razsodbo o tem, kaj se je dogajalo v odnosu med Janijem Prednikom in njegovo bivšo partnerko, bo podala pravna država. Grozi mu tudi zaporna kazen do treh let.
Matjaž Han, minister za gospodarstvo in predsednik SD, o tem, da mora biti do volitev previden
Je ljubljanski župan Zoran Janković svoje zaposlene na občini poslal v Osako zato, da bi izvedeli čim več o organizaciji svetovne razstave, ki bo leta 2027 v Beogradu?
Če je Robert Golob »zafrknil«, ko je prehitro »bleknil«, bo moral zdaj »odfrkniti«. Najti bo moral izhod, morda bo postavil vsaj merila ali obvezno minimalno božičnico …
Si Robert Golob tlakuje pot do nove zmage? Kako se bo izšla politična igra Matjažu Hanu? Zakaj se Janezu Janši zadnje časa samo še smeji.
Na ministrstvu za finance so danes zanikali, da je minister Klemen Boštjančič na kongresu Gibanja Svobode v soboto dejal, da bi vlada lahko odstopila od uvedbe obvezne božičnice. "Izhodišča so bila sprejeta, Ekonomsko-socialnemu svetu bodo poslana v obravnavo," so sporočili tudi iz kabineta predsednika vlade Roberta Goloba.
V Grosupljem so odprli nov nogometni park – prišla sta tudi šef Uefe Aleksander Čeferin in minister Matjaž Han, park pa je blagoslovil župnik Martin Golob.
Poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki so jo izključili iz Svobode, se ne bo pridružila stranki Vladimirja Prebiliča, ampak naj bi bila zelo blizu dogovora z SD.
Politični populisti povsod po svetu (in tudi pri nas!) imajo vedno zelo enostavne rešitve za kompleksne probleme. S populističnimi floskulami bolj ali manj uspešno nabirajo volivce, ko pa pridejo na oblast, praviloma nastanejo težave, saj je obljube v praksi potem težko uresničiti.
Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.
Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.
Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.
Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.