Papež Frančišek je dobro zadel s svetim letom: jubilejno leto 2025 je leto upanja. Človeštvo je poklicano k medsebojni podpori in skupnemu romanju, da bi ponovno odkrili smisel življenja, je o namenu odprtja svetih vrat lepo povedal predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje.

V letu 2025 bi morali vsi, ki v tej državi kaj veljajo, ne samo predsednica republike Nataša Pirc Musar, povzdigniti svoj glas! Ne glede na politično zlizanost z ljubljanskim županom tudi predsednik vlade Robert Golob, pa tudi nekdanji predsednik države in partije Milan Kučan, ki ima na Zorana Jankovića še največji vpliv, saj vseskozi uživa njegovo brezpogojno politično podporo. Odnos do mrtvih je eno od temeljnih civilizacijskih vprašanj. Odrekati mrtvim pravico do groba pa je globoko zavržno, barbarsko početje!

V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo nocoj odprli razstavo, posvečeno pobojem v jami pod Macesnovo gorico ob koncu druge svetovne vojne. Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma s podobno vsebino, nato pa bo predstavljeno poročilo vladne komisije za reševanje prikritih grobišč.

Pred petnajstimi leti, 3. marca 2009, je rudarska ekipa pod vodstvom Mehmedalije Alića na 71 delovni dan prebila še zadnjo, enajsto pregrado v Barbarinem rovu. V rovu in jašku opuščenega rudnika je našlo smrt 1416 žrtev. Zgodba mučnega iskanja mesta pokopa se žal ponavlja tudi pri pokopu 3450 po vojni pobitih domobrancev, vrženih v jamo Macesnova gorica v Kočevskem rogu.

Pred dnevom spomina na mrtve so se včeraj s sveto mašo, ki jo je vodil predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje, poklonili tudi po vojni pobitih pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu. Kot je dejal Saje, bodo Cerkev in kristjani družbo spodbujali k medsebojnemu vzajemnemu dialogu in uresničevanju sprave.

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je včeraj obiskal morišče pod Macesnovo Gorico v Kočevskem Rogu. Ob tem je izrazil pričakovanje, da država in pristojne službe poskrbijo za dostojen pokop vseh umorjenih med drugo svetovno vojno in po njej, so sporočili iz Slovenske škofovske konference.

25 let je minilo od sprejetja Zakona o popravi krivic. Mnoge žrtve za pravice po tem zakonu še dandanes ne vedo Odškodnine so mizerne, saj je bilo za več kot 35.000 pozitivno rešenih vlog izplačanih le nekaj nad sto milijonov evrov, pravi v pogovoru direktor muzeja novejše zgodovine dr. Jože Dežman. Nasprotno pa je država vsem, ki so sodelovali v partizanskem gibanju in stalinistični revoluciji, ohranila rentni sistem vzpostavljen v drugi Jugoslaviji; nekaj milijard evrov nas je stal. Izkop posmrtnih ostankov žrtev iz jama pod Macesnovo gorico, se bo začel prihodnje leto 2022, brž ko bo mogoče.

Letošnja obletna maša v Kočevskem rogu minulo soboto je potekala z manjšimi številom vernikov in vabljenih ob breznu pri Macesnovi gorici – prvič na resničnem mestu poboja Slovenske narodne vojske.

Ob Roškem breznu pod Macesnovo gorico je potekala obletna spominska maša za žrtve množičnega pomora Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu. Slavnostna govornika sta bila predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša, mašo pa je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.

Čeprav je bilo predvideno, da bo po današnji obletni spominski maši (začne se ob deseti uri dopoldne) in na slovesnosti, na kateri se spominjajo množičnega pomora Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu pred 75 leti, zbrane nagovoril predsednik društva Nova slovenska zaveza Matija Ogrin, bosta govornika predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša.

Sveto mašo ob 75-letnici revolucije in množičnih povojev bo daroval ljubljanski nadškof, slovenski metropolit in predsednik Škofovske konference msgr. Stanislav Zore.

Na ostankih žrtev vrženih v jamo pod Macesnovo gorico leži še nekaj metrov nasutja, ki naj bi ga odstranili prihodnje leto in pričeli s prekopom žrtev. Ker se vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč spet spopada z oviranjem dela, se je obrnila na premiera Marjana Šarca. Kaj pričakuje od njega in koga naj zamenjajo?

Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je danes predstavila doslej opravljena dela in raziskave na območju brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Rezultati raziskav potrjujejo pričevanja nekaterih preživelih, ki so se uspeli rešiti, da gre za morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov.

Dne 18. oktobra 2019 je jamar Bojan Vovk vstopil v jamski prostor, kjer je umrlo vsaj šest žrtev pomora vojnih ujetnikov Slovenske narodne vojske v breznu pod Macesnovo gorico. 22. oktobra so jamski prostor pregledali še pripadniki posebne enote policije s kriminalističnim svetnikom Pavlom Jamnikom.

Da bi bil omogočen dostop do posmrtnih ostankov okoli 1.500 pomorjenih domobrancev vrženih v Jamo pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, je Komunala Kočevje s podizvajalci do zdaj iz jame odstranila že okoli tisoč kubičnih metrov kamnine. V globini okoli dvajset metrov so že naleteli na plast posmrtnih ostankov.

V breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu začenjajo odstranjevanje minirane kamnine z ostankov več kot 1500 po drugi svetovni vojni umorjenih ljudi, je sporočil predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman.