Kosti 3450 žrtev iz Kočevskega roga bodo prenesli v Škofjo Loko

Sajovic je v izjavi za medije pojasnil, da so bili posmrtni ostanki žrtev, izkopani iz Jame pod Macesnovo gorico, začasno shranjeni v neprimernih kletnih prostorih kočevske komunale. Okolico kostnice, ki so jo na pokopališču Lipce leta 2009 zgradili v ta namen, so uredili v skladu z običaji. "Tam je možen prižig sveč in spoštljivo spominjanje," je dejal Sajovic.

Do oktobra 2023 so v Jami pod Macesnovo Gorico v Kočevskem rogu po njegovih navedbah izkopali posmrtne ostanke 3450 žrtev. "Vsakdo od teh ljudi je bil nekomu mož, oče, brat in to je treba spoštovati in razumeti. Čas je, da na spoštljiv in dostojen način zapremo boleče obdobje naše zgodovine," je poudaril.

Meni, da so zgodovinski okvir in zgodovinska dejstva tistih časov jasni. Danes se, kot pravi, pogovarjamo "samo o pieteti, spoštljivosti in spominu". "Vsakdo od nas ima pravico do spominjanja, še posebej svojci, da prižgejo svečo slovesa, da se vsakdo pomiri s tem in da razmišljamo tudi o tem, kaj bolečine preteklosti pomenijo za nas vse skupaj in narod kot prihodnost," je dodal.

Ker so geopolitične varnostne in gospodarske razmere po svetu vse zahtevnejše, se mu zdi začasna premestitev posmrtnih ostankov tudi pogled naprej v smeri še boljše medsebojne strpnosti, tolerance in enotnosti.

Tudi predsednica republike je že večkrat poudarila, da so bili povojni poboji zločin, ki ga je treba jasno obsoditi. Želi pa si, da bi ob 80-letnici konca druge svetovne vojne končno dosegli pomiritev glede tega temačnega dela naše zgodovine in soglasje glede lokacije trajnega pokopa posmrtnih ostankov žrtev vojnega nasilja in povojnih pobojev. Prav s tem namenom je v minulem letu v predsedniški palači pripravila dva posveta o določitvi lokacije trajnega pokopa žrtev vojnega nasilja in povojnih pobojev, so sporočili iz urada predsednice.

Poudarja, da s tem povezana ideološka politična obračunavanja ne prispevajo k dobremu v naši družbi, zato je prav, da zrela politika iz spoznanja krivic in hudih napak preteklosti črpa predvsem zavezanost, da česa podobnega v prihodnje nikdar več ne bo dopustila, so še zapisali v uradu.

Sajovic je v nadaljevanju še izpostavil, da se ga je globoko dotaknilo tudi pismo dekana črnomaljske župnije Antona Gnidovca. V pismu so slovenski župniki zbrali 500 podpisov svojcev, da se na kraju prihodnjega počitka žrtev omogoča spominjanje oz. prižig sveče in molitev.

V aprilu bodo prenos na "skrajno spoštljiv in pieteten način" tudi opravili z manjšimi pogrebnimi vozili, je še dodal Sajovic.