požar avto hiša Svet24.si

V požaru v Radljah ob Dravi uničeni osebni ...

Johnny Deep Svet24.si

Johnny Depp na britanski premieri presenetil z ...

sergej racman Necenzurirano

Eden najbogatejših Slovencev je v zaporu. ...

ruska propaganda rusija Reporter.si

Na spletnem portalu RTV Slovenija Putinovih trolov...

nika kriznar 24 af Ekipa24.si

Pravljica Nike Križnar! Naša skakalka razkrila ...

kyle-marisa-roth Odkrito.si

Nenadna smrt znane TikTok vplivnice

doncic Ekipa24.si

Prihajajo Luka 3! Dončić bo kmalu predstavil ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Naslednjo nedeljo obletna maša ob breznu pri Macesnovi gorici

Deli na:
Naslednjo nedeljo obletna maša ob breznu pri Macesnovi gorici

Eden od šestih najdenih skeletov žrtev v stranskem rovu. - Foto: Pavel Jamnik

Sveto mašo ob 75-letnici revolucije in množičnih povojev bo daroval ljubljanski nadškof, slovenski metropolit in predsednik Škofovske konference msgr. Stanislav Zore.

Obletno mašo v Kočevskem rogu bomo zaradi ukrepov zoper epidemijo lahko spremljali le po televiziji. Potekala bo v nedeljo, 7. junija 2020, ob deseti uri na TV Slovenija 2. Sveto mašo ob 75-letnici revolucije in množičnih pobojev bo daroval ljubljanski nadškof, slovenski metropolit in predsednik Škofovske konference msgr. Stanislav Zore ob somaševanju duhovnikov. Po maši bo nagovor predsednika Nove Slovenske zaveze Matije Ogrina.

Mašo bo ob breznu pri Macesnovi gorici in ne kot običajno pri breznu Pod Krenom. Ker pa moramo letos slovesnost spremljati le po televiziji, bo nadškof mašo lahko daroval na resničnem mestu poboja Slovenske narodne vojske, pojasnjuje Ogrin. Tudi v prihodnje nameravajo slovesnost prirejati ob breznu pri Macesnovi gorici. Treba bo urediti kapelo, razmišlja predsednik NSZ, kar bosta najbrž urejala država in novomeška škofija.

Foto: Andrej Mihevc - Dela v breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu.

»Z napačno lokacijo pobojev slovenskih žrtev smo bili zavedeni, to je le še prispevalo k temu, kar vse je na slovesnosti leta 1990 bilo narobe,« pravi Ogrin. »Imeli so figo in ne roke v žepih – tako kot Janez Kocijančič. Bila je le kulisa, kot da bodo Bučarjeve besede o koncu državljanske vojne v skupščini resnične.

Izkazale so se za prazne, državljanska vojna se je nadaljevala z drugimi sredstvi, prav tako drugorazrednost katoličanov in pomladnih politikov, zoper katere se je izvajala močna negativna propaganda. Med tem pa so izvajali svojo privatizacijo, in v vseh sistemih države in družbe ohranili položaje.«