Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije

Odbor DZ za finance bo nadaljeval v sredo začeto obravnavo predloga Levice za dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta je del paketa, s katerim želijo ukiniti dopolnilno zavarovanje. Razplet je tudi postopkovno negotov v luči novih strankarskih razmerij po sporočilu Levice, da sporazumu o sodelovanju z vlado ne bo več sledila.

Levica je danes pričakovano "ugotovila, da je vlada prekinila sodelovanje in odstopila od dogovora" z njimi. Stranke koalicije napovedujejo, da bodo z Levico še vedno sodelovale pri posameznih projektih, sicer pa bo vlada iskala podporo drugih opozicijskih strank.

Premier Marjan Šarec je prepričan, da ni vlada tista, ki bi zapuščala Levico, ampak je lahko prej obratno. Še preden je koordinator Levice Luka Mesec sporočil, da zanje sporazum o sodelovanju s koalicijo ni več obvezujoč, je Šarec v izjavi ponovil, da si želi nadaljnjega sodelovanja. Vladni mandat želi dokončati, a brez kompromisov ne bo šlo.

Koordinator Levice Luka Mesec je opozoril, da bi koalicija s sprejemom dopolnil povozila predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Padla je še zadnja domina, ugotavljamo, da je vlada dokončno prekinila sodelovanje in odstopila od dogovora z nami," je dejal Mesec in dodal, da za Levico odslej sporazum ni več obvezujoč.

Odbor DZ za finance ni uspel končati obravnave predloga novele zakona o prispevkih za socialno varnost, s katerim bi v Levici nadomestili izpad prihodkov ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V kratkem se bo namreč začela seja odbora DZ za zdravstvo, ki ima na dnevnem redu predlog ukinitve tega sistema.

Odbora DZ za zdravstvo in za finance bosta danes obravnavala zakonska predloga Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če jih koalicija ne bo podprla, bodo v Levici to razumeli kot konec njihovega sodelovanja z vlado.

Po sporočilu Levice, da bodo zavrnitev njihovega predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razumeli kot konec sodelovanja z vlado, je premier Marjan Šarec povedal, da si želi nadaljnjega sodelovanja. Levico pa je pozval k prenehanju politike ultimatov. Prvak SD Dejan Židan je prepričan, da koalicija potrebuje partnerstvo z Levico.

Če bo koalicija v sredo zavrnila predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bodo po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca lahko le še ugotovili, da je vlada s tem dokončno odstopila od sporazuma o sodelovanju z njimi. To je namreč eden od treh pogojev Levice za nadaljnje sodelovanje z vlado, dva pa so v DZ že povozili.

»Lahko se zanesete, da bomo v Levici še naprej skrbeli za prepir … za prepih, če bo vlada v tem duhu nadaljevala.« Tako simpatično se je zareklo Luki Mescu v Odmevih prejšnji četrtek. Freud, septembra je minulo 80 let od njegove smrti, nas je toliko naučil o spodrsljajih, da je koordinatorju Levice kar verjeti: še naprej bo skrbel za prepir.

Mestni svet v Dresdnu na vzhodu Nemčije je sprejel resolucijo, s katero je razglasil "nacistično izredno stanje". V dokumentu, sprejetem v sredo, so svetniki opozorili, da so "protidemokratična, protipluralistična, ljudomrzna in skrajno desna stališča dosegla vrhunec in da je nasilje vse pogostejše", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Igor Kršinar, novinar

Ob napovedanem razhodu Meščeve Levice s Šarčevo vlado bi morali vsi odpreti šampanjce. Prej kot gredo stran, bolje za Slovenijo!

Na deželnih volitvah v Turingiji je v nedeljo Levica z 31 odstotki glasov prvič postala najmočnejša stranka v kateri od nemških dežel in dosedanji ministrski predsednik Bodo Ramelow je že terjal nov mandat za sestavo vlade. Na drugem mestu je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je s 23 odstotki več kot podvojila svoj zadnji izid.

Premier Marjan Šarec je po novi zaostritvi odnosov med koalicijo in Levico dejal, da si še vedno želi nadaljnjega sodelovanja. Ob tem je spomnil na sporazum o sodelovanju, ki predvideva, da lahko vlada podporo išče tudi drugje, če ne uspejo najti skupnega jezika. "Če kakšen ukrep Levici ni po volji, še ne pomeni, da je ta vlada desna," je še dejal.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec ocenjuje, da način delovanja koalicije in današnje izjave nekaterih partnerjev očitno kažejo na odločitev, da bo koalicija krmilo preusmerila bolj v desno. Če ni volje za spoštovanje dogovorov in glede na ukrepe v zadnjem času, "bomo zelo težko še naprej na kakršen koli način sodelovali", ugotavlja Vatovec.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović ugotavlja, da je sodelovanje z Levico na slabi točki, čeprav je marsikateri projekt iz sporazuma v izvajanju. Način sodelovanja, kot ga je imela koalicija z Levico, ni primeren za manjšinsko vlado, je v izjavi dejal Golubović, ki tudi ne vidi potrebe po tem, da bi še podpisali tak sporazum.

Dokončni razkol med koalicijo in Levico se mi zdi neizbežen. Gre le še za taktiziranje, komu naprtiti krivdo, kdo se bo – v kolesarskem žargonu – prvi drznil izskočiti iz karavane.

DZ bo današnji dan oktobrske seje v celoti posvetil predlogu davčnih sprememb, v katerega je vlada vključila razbremenitev stroškov dela in zvišanje obdavčitve kapitala. Najbolj živahno razpravo je pričakovati glede lestvice za odmero dohodnine, saj največje tri opozicijske poslanske skupine prihajajo na sejo vsaka s svojim predlogom.

Vlada je res nekoliko omilila prvotno načrtovane spremembe pri davkih, a to je po besedah predsednika vlade Marjana Šarca storila z razlogom. "Nismo pa povsem izključili možnosti, da se te ne bi zgodile v prihodnosti, ko bo za to čas," je Šarec odgovoril poslancu Levice Luki Mescu, zakaj vlada daje davčno darilo najbolje plačanim.