Odbor DZ za finance ni uspel končati obravnave predloga novele zakona o prispevkih za socialno varnost, s katerim bi v Levici nadomestili izpad prihodkov ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V kratkem se bo namreč začela seja odbora DZ za zdravstvo, ki ima na dnevnem redu predlog ukinitve tega sistema.

Odbora DZ za zdravstvo in za finance bosta danes obravnavala zakonska predloga Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in dvig prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje. Če jih koalicija ne bo podprla, bodo v Levici to razumeli kot konec njihovega sodelovanja z vlado.

Po sporočilu Levice, da bodo zavrnitev njihovega predloga za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razumeli kot konec sodelovanja z vlado, je premier Marjan Šarec povedal, da si želi nadaljnjega sodelovanja. Levico pa je pozval k prenehanju politike ultimatov. Prvak SD Dejan Židan je prepričan, da koalicija potrebuje partnerstvo z Levico.

Če bo koalicija v sredo zavrnila predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bodo po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca lahko le še ugotovili, da je vlada s tem dokončno odstopila od sporazuma o sodelovanju z njimi. To je namreč eden od treh pogojev Levice za nadaljnje sodelovanje z vlado, dva pa so v DZ že povozili.

»Lahko se zanesete, da bomo v Levici še naprej skrbeli za prepir … za prepih, če bo vlada v tem duhu nadaljevala.« Tako simpatično se je zareklo Luki Mescu v Odmevih prejšnji četrtek. Freud, septembra je minulo 80 let od njegove smrti, nas je toliko naučil o spodrsljajih, da je koordinatorju Levice kar verjeti: še naprej bo skrbel za prepir.

Mestni svet v Dresdnu na vzhodu Nemčije je sprejel resolucijo, s katero je razglasil "nacistično izredno stanje". V dokumentu, sprejetem v sredo, so svetniki opozorili, da so "protidemokratična, protipluralistična, ljudomrzna in skrajno desna stališča dosegla vrhunec in da je nasilje vse pogostejše", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Igor Kršinar, novinar

Ob napovedanem razhodu Meščeve Levice s Šarčevo vlado bi morali vsi odpreti šampanjce. Prej kot gredo stran, bolje za Slovenijo!

Na deželnih volitvah v Turingiji je v nedeljo Levica z 31 odstotki glasov prvič postala najmočnejša stranka v kateri od nemških dežel in dosedanji ministrski predsednik Bodo Ramelow je že terjal nov mandat za sestavo vlade. Na drugem mestu je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je s 23 odstotki več kot podvojila svoj zadnji izid.

Premier Marjan Šarec je po novi zaostritvi odnosov med koalicijo in Levico dejal, da si še vedno želi nadaljnjega sodelovanja. Ob tem je spomnil na sporazum o sodelovanju, ki predvideva, da lahko vlada podporo išče tudi drugje, če ne uspejo najti skupnega jezika. "Če kakšen ukrep Levici ni po volji, še ne pomeni, da je ta vlada desna," je še dejal.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec ocenjuje, da način delovanja koalicije in današnje izjave nekaterih partnerjev očitno kažejo na odločitev, da bo koalicija krmilo preusmerila bolj v desno. Če ni volje za spoštovanje dogovorov in glede na ukrepe v zadnjem času, "bomo zelo težko še naprej na kakršen koli način sodelovali", ugotavlja Vatovec.

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović ugotavlja, da je sodelovanje z Levico na slabi točki, čeprav je marsikateri projekt iz sporazuma v izvajanju. Način sodelovanja, kot ga je imela koalicija z Levico, ni primeren za manjšinsko vlado, je v izjavi dejal Golubović, ki tudi ne vidi potrebe po tem, da bi še podpisali tak sporazum.

Dokončni razkol med koalicijo in Levico se mi zdi neizbežen. Gre le še za taktiziranje, komu naprtiti krivdo, kdo se bo – v kolesarskem žargonu – prvi drznil izskočiti iz karavane.

DZ bo današnji dan oktobrske seje v celoti posvetil predlogu davčnih sprememb, v katerega je vlada vključila razbremenitev stroškov dela in zvišanje obdavčitve kapitala. Najbolj živahno razpravo je pričakovati glede lestvice za odmero dohodnine, saj največje tri opozicijske poslanske skupine prihajajo na sejo vsaka s svojim predlogom.

Vlada je res nekoliko omilila prvotno načrtovane spremembe pri davkih, a to je po besedah predsednika vlade Marjana Šarca storila z razlogom. "Nismo pa povsem izključili možnosti, da se te ne bi zgodile v prihodnosti, ko bo za to čas," je Šarec odgovoril poslancu Levice Luki Mescu, zakaj vlada daje davčno darilo najbolje plačanim.

Stranka Levica čaka na ugodne okoliščine – hudo gospodarsko krizo in vojne - , ko bi sprožila proces odprave kapitalizma. Med tem čakanjem mukotrpno sodeluje z vlado Marjana Šarca.

Poslanec Franc Trček se je v oddaji Tarča hvalil, kako se iz Maribora v službo v Ljubljano vozi z vlakom in da mu povračilo stroškov za vozovnico v drugem razredu zadošča, čeprav potuje s pospešenim vlakom, kar pa stane malce več. »Ampak zaradi tega ne jamram«, je dodal

»Črtanje dohodninskega dela reforme, je prvi pogoj za ohranitev sodelovanja med Levico in vlado.« Tako se glasi nov ultimat Levice, ki so ga včeraj priobčili na spletni strani. Od koalicije pričakujejo, da to stori danes popoldne na odboru za finance. V Levici so prepričani, da je davčna reforma vlade davčna reforma za bogate.

Pristojne hrvaške inštitucije so zavrnile prošnjo Hrvata, ki je državljan Bosne in Hercegovine, za podaljšanje začasnega bivanja na Hrvaškem zaradi več razlogov, med drugim zaradi poveličevanja nekdanjih komunističnih voditeljev, kot je Tito, ter skrajnih levičarskih skupin, predvsem nemške Baader-Meinhof in italijanskih Rdečih brigad.

Vlada Marjana Šarca je preživela prvi resni pretres. Z vročo (proračunsko) politično jesenjo in predstavitvijo prvih resnejših načrtov ministrov se je pokazalo, da manjšinsko vlado 5 + 1 vendarle ni lahko upravljati – še naprej se ukvarja sama s sabo.