Revija Reporter
Slovenija

Levica bo imela poslej "kaj več časa" za interpelacije Šarčevih ministrov

STA

8. nov. 2019 6:54 Osveženo: 6:59 / 08. 11. 2019

Deli na:

Matej T. Vatovec

Bobo

Po prekinitvi sporazuma Levice in vlade je pričakovati bolj dinamične odnose med opozicijo in koalicijo. Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović napoveduje dialog z vsemi v DZ, obrambni minister Karl Erjavec pa pričakuje še več zahtevanih sej odborov, tudi interpelacije oz. pritiske. Poleg sociale je obrambni resor eden najbolj občutljivih za Levico.

Levica je namreč po sredini ugotovitvi, da je vlada dokončno odstopila od sporazuma z njimi, v "polni opoziciji" in med drugim nima več omejitev pri vlaganju interpelacij.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je včeraj na vprašanje, ali bodo odslej tudi pisci interpelacij, odgovoril, da bodo gotovo imeli "kaj več časa tudi za kakšno tako idejo" in ko bo potreba po tem, se bodo poslužili tega parlamentarnega orodja. Kateri minister je najbolj na udaru, še ni želel špekulirati, saj glede taktik v poslanski skupini še niso govorili.

Spomnil pa je, da imajo težave z vsebino na obrambnem resorju, morda na infrastrukturnem, pa tudi ministrstvo za delo je že naredilo "kakšno resnejšo napako". Glede zdravstvenega resorja je dejal: "Težko bi rekli, da je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil kakšno zelo veliko napako, na podlagi katere bi lahko poslovniško zahtevali interpelacijo, medtem ko za druge resorje to ne velja."

Erjavcu so sicer na včerajšnjem odboru DZ za obrambo očitali laži glede namere za nakup oklepnikov 6x6. Minister se je javno zavezal, da tega nakupa ne bo, če pa bo, je po besedah Vatovca pričakovati njegov odstop.

Po prepričanju vodje poslancev LMŠ Braneta Golubovića bodo zadnji dogodki verjetno spodbudili koalicijo k zavedanju, da morajo kdaj pa kdaj narediti kakšen korak nazaj, da lahko naredijo korake naprej, in da bodo ministrstva pri večjih projektih bolj dovzetna za to, da se še pred vložitvijo zakonodaje zelo resno pogovorijo tudi z opozicijo.

To pomeni, da jih ne samo poslušajo, ampak tudi slišijo ter njihove predloge, če so dobri, vključijo v zakonodajo. Tako bodo po njegovem mnenju prišli do najboljših rešitev, "tudi od opozicije pa je odvisno, ali jim gre za državo ali samo za lastne interese".

Zagotovil je, da se manjšinska vlada zelo dobro zaveda, da se bo morala z vsemi usklajevati in iskati najboljše rešitve. Če je vsem v interesu, da se veliki projekti izpeljejo, bo po njegovem prepričanju do tega tudi prišlo.

Glede morebitnih interpelacij je opozoril, da tudi sedanja opozicija ni zelo homogena. A če se bo Levica ali katera koli opozicijska stranka odločila, da vloži interpelacijo, ker želi zrušiti to vlado ter postaviti drugo, je po besedah Golubovića to legitimna pravica in bodo to naredili. Če pa želijo graditi na vsebini, se bodo po njegovem mnenju pogovarjali.

Obrambni minister Erjavec je v včerajšnji izjavi v DZ spomnil, da je bilo ministrstvo za obrambo tudi v času sporazuma vlade z Levico neprestano "tarča izrednih in nujnih sej odbora DZ za obrambo".

A glede na nov status Levice, ki se je po njegovem mnenju za umik v opozicijo strateško odločila, pričakuje še več nujnih sej odbora in napadov na Slovensko vojsko, prav tako v prihodnje tudi več interpelacij. A je ob spomnil, da je eno že preživel in se glede tega "ne sekira preveč". Več "napadov" nanj pričakuje tudi v luči kongresa DeSUS v začetku leta, a Erjavec sporoča, da je predolgo v politiki, "da bi padel v tako past".

Sicer pa bo po njegovem mnenju za nadaljnje delo vlade ključnega pomena sprejem proračuna za prihodnji dve leti. Pričakuje, da bo sprejet, v nasprotnem primeru pa napoveduje politično krizo. Glede drugih vsebinskih projektov vlade se bo treba po njegovih navedbah "prebijati od zadeve do zadeve" in če bodo spremembe želeli vsi poslanci, podpora ne bi smela biti težava.

A po Erjavčevih ocenah ni pričakovati dramatičnih reform, trenutno po tem tudi ne vidi potrebe. Pri zdravstvu bo treba, kot ugotavlja, določene zadeve izboljšati, a za to po njegovem mnenju ni nujno potrebna širša reforma.