Ob tem, ko vstopamo v zadnji teden volilne kampanje pred volitvami v Evropski parlament, se stopnjujejo tudi aktivnosti kandidatov, da bi prepričali volivce, naj glas namenijo prav njim. Ključna stališča list so jasna, izpostavljene teme ostajajo migracije, varnost in krepitev populizmov. Manj pa je jasno, komu s posameznih list bo uspel preboj.

Poslanski skupini SDS in Levice sta včeraj na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih členov novele zakona o kazenskem postopku, pri kateri izpostavljajo vprašanja uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. Predlagatelji zahteve sodišču predlagajo, naj do odločitve zadrži izvajanje novele zakona, ki jo je DZ sprejel 26. marca.

Igor Kršinar, novinar

Še nekaj let nazaj so bile radikalno leve stranke v Evropi v vzponu, zdaj pa so vse bolj upehane. Tudi na majskih evropskih volitvah ne morejo upati na kakšen velik uspeh.

Ali naj Rusija vrne Krim Ukrajini, je novinar portala Euronews vprašal Violeto Tomić, nosilko kandidatne liste Levice na evropski volitvah. Ne vem, »to je njihova stvar,« je bil odgovor Tomićeve.

S 70 glasovi za in nič proti so poslanci izglasovali, da za regrese do višine povprečne plače (dobrih 1700 evrov) že letos ne bo treba plačati dohodnine in prispevkov. Soglasje strank je bilo le na videz popolno. Iz Levice ni nihče glasoval. Bolje plačanim bomo pri regresih podarili preveč, so protestirali.

»Po kitajskem horoskopu sem kača. Ko hodiš po gozdu, se me izogni, če pa me boš pohodil, te bom pičil,« pravi o sebi Marjan Šarec, ko smo ga spraševali o njegovih srečanjih z Janezom Janšo pred volitvami.

Poslanka Levice Violeta Tomić je v nebo vpijoči primer politične dvoličnosti in nenačelnosti, ko pred volitvami v Evropski parlament eno govori raji in dela nekaj povsem drugega.

Evropski parlament je danes objavil zadnjo projekcijo sedežev za prihodnji sklic Evropskega parlamenta. Po nedavnem razvoju dogodkov glede brexita je v tokratno projekcijo 751 sedežev vključena tudi Velika Britanija. V Sloveniji kaže po dva sedeža za skupno listo SDS in SLS ter SD, po enega pa za LMŠ, Levico, SNS in NSi.

Na majskih evropskih volitvah bi po anketi Vox populi agencije Ninamedia SD z nosilko liste Tanjo Fajon in LMŠ z nosilko liste Ireno Jovevo dobili enak delež glasov. Obe bi volilo 16,9 odstotka vprašanih, skupna lista SDS in SLS z nosilcem liste Milanom Zverom na tretjem mestu pa 15,7 odstotka.

To bo spopad med svetovno ikono konservativcev in svetovno ikono levice. Na kratko: soočenje Jordana Petersona in Slavoja Žižka.

Šarec je bil v svojem nastopu v slovenskem parlamentu avtentičen in neposreden, uporabil pa je tudi všečne in ljudem razumljive prispodobe, zato si je s tem nastopom prej povečal kot zmanjšal priljubljenost med volivci, meni ekonomist dr. Matej Lahovnik.

V Bruslju so danes v senci kritik objavili tretjo in predzadnjo projekcijo sedežev v prihodnjem Evropskem parlamentu. Še vedno se najboljši izid obeta desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP). V Sloveniji kaže tri sedeže za LMŠ, dva za SDS, po enega pa za SD, NSi in Levico. Zaradi kritik bodo projekcijo objavili le še enkrat, aprila.

V politični javnosti in na družabnih omrežjih odmeva ponedeljkov oster oz. buren nastop premierja Marjana Šarca v odgovoru na poslanski vprašanji Ljudmile Novak (NSi) in Mihe Kordiša (Levica). Na Šarca je letelo tudi nekaj kritik. Sam se je danes na Facebooku strinjal, da se ni lepo prepirati, a je treba tudi odgovoriti na obtožbe in sprenevedanja.

Kordiševa izjava, da bi bil zaradi zamude njegovega vlaka potreben odstop direktorja Slovenskih železnic, je "eklatanten primer zlorabe položaja, uzurpacije oblasti in jasna demonstracija politične prakse, ki ne spada v Slovenijo 21. stoletja", pravi Igor Jurišič, predsednik Stranke mladih Zeleni Evrope.

Upravni odbor Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) je na včerajšnji seji razpravljal tudi o predvidenih davčnih spremembah in vsebini sporazuma med Levico in koalicijskimi partnerji. Za slednjega ocenjujejo, da "prinaša za celotno slovensko gospodarstvo kot tudi za posamezne panoge obsežne negativne posledice", so zapisali v sporočilu za javnost.

V SBC poudarjajo, da bi zaveze iz sporazuma o sodelovanju koalicije z Levico v primeru njihove uresničitve nosile tveganja skoraj izključno za podjetja. Z vlado si želijo temeljitih izračunov o vplivu ukrepov iz sporazuma, premiera Marjana Šarca pa pozivajo k sestanku z gospodarskimi organizacijami, na katerem bi skupaj poiskali ustrezne rešitve.

Premier Marjan Šarec je danes v izjavi ob robu seje DZ poudaril, da ukrepi iz sporazuma o sodelovanju z Levico ne bodo samodejni, pač pa se bodo o njih pogovorili v delovnih skupinah. "Če ne bodo finančno vzdržni, jih ne bomo izvajali. To nam zdrava pamet pravi," je dejal. Pričakuje tudi, da bodo ukrepi dogovorjeni na Ekonomsko-socialnem svetu.

DZ je danes vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju državnega proračuna. Ponovno odločanje je zahteval državni svet, ki se ne strinja s preskromno odmerjenimi sredstvi za občine. Zaradi veta so bili tokrat potrebni glasovi absolutne večine poslancev in te so poleg poslancev koalicijskih strank prispevali še v Levici in SNS.

V času, ko koalicijski partnerji podpisujejo sporazum o sodelovanju z Levico za letos, so v GZS opozorili, da ta vodi v zatiranje zasebnega sektorja. "Račun sporazuma bo gospodarstvo stal najmanj 1,4 milijarde evrov," so izpostavili in predsednika vlade Marjana Šarca skupaj z Združenjem Manager pozvali na sestanek.