Zahtevo Levice za nujno sejo je pojasnil Primož Siter, ki je opozoril, da se je "hlapčevska drža" slovenske zunanje politike do ZDA pokazala tudi ob molku po nedavni ameriški likvidaciji iranskega generala Kasema Solejmanija v Iraku.
Z agresorsko imperialistično politiko ZDA po njegovih besedah igrajo vlogo globalnega policaja, razsodnika, eksekutorja in sile, ki bdi nad vsemi političnimi odločitvami v svetu.
Da bi slovenska zunanja politika "pokazala hrbtenico" ter tako domači kot svetovni javnosti pokazala, da je sposobna razmišljati s svojo glavo, je Levica predlagala tri sklepe, s katerimi bi med drugim vlado pozvali, naj "preko diplomatskih povezav ZDA pozove k takojšnjemu prenehanju agresivnih dejanj v Hormuški ožini in prenehanju kopičenja vojaštva in vojaške opreme v soseščini Islamske republike Iran". Vse predloge Levice je odbor odbor zavrnil z dvema glasovoma proti 11.
Kot sta v razpravi opozorila Siter in njegov strankarski kolega Miha Kordiš, likvidacija Solejmanija ni bila akcija zveze Nato, ampak ZDA. "Umor Solejmanija se je zgodil mimo zveze Nato. To je bilo dejanje, ki je bilo geopolitično motivirano. Odziv Slovenije je hlapčevski, Slovenija tako očitnega dejanja, kot je državni terorizem ZDA nad Iranom, ni zmožna obsoditi," je ocenil Kordiš.
Slovenija kot članica EU in zveze Nato deluje v skladu s temeljnimi načeli in cilji slovenske zunanje politike ter se ne samo na krizo na Bližnjem vzhodu ampak nasploh v zunanji politiki odziva načelno in v skladu s sprejeto politiko, je v razpravi zagotovil državni sekretar na zunanjem ministrstvu Dobran Božič.
Poudaril je, da si Slovenija prizadeva za deeskalacijo napetosti v regiji, stabilizacijo razmer, ozemeljsko celovitost Iraka, boj proti terorizmu kot globalni grožnji, ohranitev iranskega jedrskega dogovora ter za vzpostavitev novega varnostnega dialoga. Odločno nasprotuje vsem korakom, ki destabilizirajo razmere na Bližnjem Vzhodu, tragična sestrelitev ukrajinskega potniškega letala pa potrjuje, da sta v regiji nujna deeskalacija in dialog, je ocenil.
Ena ključnih groženj za stabilizacijo razmer je džihadistična skupina IS, Slovenija pa v skladu s sprejetimi politikami aktivno sodeluje v mednarodni koaliciji in se ni nikoli umaknila, je dejal glede začasnega umika pripadnikov slovenskih vojakov iz Iraka. Slovenija je bila uravnotežena z nastopi do ene in druge strani, s svojim delovanjem je prispevala, da so zadeve deeskalirale, je ocenil Božič.
V razpravi je več poslancev na Levico naslovilo očitke, da sejo, ki je potekala le teden po zaprti skupni seji odborov za obrambo in za zunanjo politiko o situaciji v Iraku in umiku slovenskih vojakov iz Erbila, izkorišča za pridobivanje političnih točk.
Na "paradoks" današnje razprave, v kateri je po njegovih besedah del desne opozicije opozarjal na servilnost slovenske zunanje politike do iranskega režima, del leve opozicije pa na podrejenost ZDA, je opozoril predsednik odbora Matjaž Nemec (SD).
Andrej Rajh (SAB) je pozdravil stališče Slovenije, da se ne postavlja na nobeno stran, ampak obe strani poziva k miru, da torej "ne prilivamo olja na ogenj, ampak umirjamo situacijo". Vesel sem, da so slovenski vojaki živi in zdravi in da jih je Slovenija pravočasno premestila na varno, je dejal.
Jožef Horvat (NSi) je ob napovedi, da predlaganih sklepov Levice ne bo podprl, ocenil, da seja ne bo prispevala k večjemu ugledu Slovenije v mednarodni skupnosti. O politiki ZDA na Bližnjem Vzhodu v zadnjih desetih letih bi se po njegovem dalo marsikaj povedati, tudi o tem, da Američani pri odločitvah niso imeli vedno najbolj srečne roke.
Monika Gregorčič (SMC) je opozorila, da danes poteka repriza razprave iz zaprte seje odborov za obrambo in za zunanjo politiko ter Levici očitala, da sejo izrablja za svoje politične interese, pri tem pa se igra z mednarodnim ugledom države.
Očitke, da sejo izkorišča za svojo promocijo, je na Levico naslovil tudi Branko Grims (SDS) ter predlagateljem očital, da branijo Iran, "državo radikalnega islama". Kritičen je bil tudi glede umikanja slovenskih vojakov v zadnjih tednih.