Člani predstavniškega doma ameriškega kongresa so v torek skupno izvedli še pet krogov glasovanj za svojega novega predsednika in republikanski večini tudi po 11 krogih ni uspelo izvoliti svojega voditelja, Kevina McCarthyja iz Kalifornije. Tako kot doslej je največ glasov dobil demokrat Hakeem Jeffries iz New Yorka.

Ameriški mediji so demokratsko senatorko iz Nevade Catherine Cortez Masto sinoči razglasili za zmagovalko senatnih volitev v Nevadi proti republikancu Adamu Laxaltu s čimer imajo sedaj demokrati po torkovih vmesnih volitvah sredi predsedniškega mandata v novem senatu zagotovljenih najmanj 50 sedežev.

Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je v nagovoru članom kongresa izpostavil do zdaj opravljeno delo. Prepričan je, da lahko po pol leta vodenja vlade na prehojeno pot gledajo s ponosom, med dosežki pa izpostavlja vrnitev miru in dostojanstva državljanom. To je po njegovih besedah predpogoj, da bo njihova zgodba trajna.

Člani Gibanja Svoboda se bodo danes v Mariboru zbrali na rednem kongresu stranke. Ta bo minil predvsem v znamenju združitve s po državnozborskih volitvah iz parlamenta izpadlima LMŠ in SAB. Kongres bo sicer namenjen tudi povezovanju članstva in krepitvi terenske mreže tik pred prvim nastopom stranke na lokalnih volitvah, navajajo v Gibanju Svoboda.

Vmesne kongresne volitve utegnejo biti za ameriškega predsednika Joeja Bidna hud udarec, saj obstaja velika možnost, da republikanci dobijo nadzor nad kongresom. Zmaga republikancev bo tudi spodbuda za Donalda Trumpa, ki se očitno resno pripravlja na predsedniške volitve leta 2024.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo še naprej generalni sekretar kitajske komunistične partije, je danes odločil nov centralni komite. Tako je centralni komite 69-letnemu Xiju pričakovano zaupal nov, že tretji, petletni mandat na funkciji, ki jo opravlja od leta 2012, poročajo tuje agencije.

Odbor za preiskavo napada na ameriški kongres 6. januarja lani je bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu izdal uradni nalog za zaslišanje. Od Trumpa želijo slišati, kaj je vedel pred, med in po napadu njegovih privržencev na kongres, kjer so želeli ustaviti formalno potrditev izvolitve novega predsednika Joeja Bidna.

Delegati so na 14. kongresu stranke SD na Ptuju dosedanji predsednici stranke Tanji Fajon s 329 glasovi podpore podelili nov mandat na čelu SD. Podelitev mandata ni presenečenje, saj je bila edina kandidatka za predsednico stranke. Za podpredsednike so delegati izvolili Janija Prednika, Matjaža Nemca, Meiro Hot in Mijo Javornik.

Predsednica SD Tanja Fajon, ki se podaja po nov mandat na čelu stranke, je v nagovoru delegatom izrazila prepričanje, da so Socialni demokrati "danes pomembna sila družbenih sprememb". Prepričana je, da stranka postaja vse močnejša, zato se ne sme vrteti v iskanju lastnih napak, temveč se bolj zavedati tega, kar delajo dobro in pri tem vztrajati.

Delegati so na kongresu ZSSS za predsednico zveze za petletni mandat vnovič izvolili Lidijo Jerkič. "Naše delo bo usmerjala skrb za socialni in materialni položaj članstva, prijazen prehod v zeleno in digitalno družbo, urejanje novih oblik dela, spodbujanje izobraževanja, varstvo pravic iz dela ter varno in zdravo delo," je napovedala po izvolitvi.

V Birminghamu se bo danes začel kongres britanskih konservativcev, prvi, odkar je vodenje stranke in vlade prevzela Liz Truss. Začetek njenega vodenja vlade je zaznamovala smrt kraljice Elizabete II., zdaj se - po objavi vladnega načrta za znižanje davkov ter povečanje zadolževanja - sooča s pretresi na finančnih trgih. Dvomov vanjo je vse več.

V SD so včeraj v okviru tradicionalnega srečanja v ljubljanskem Mostecu izvedli klavzuro vodstva stranke. Predsednica Tanja Fajon je po njej povedala, da je bil sestanek izčrpen, iskren in mestoma kritičen ter čustven. Poudarek je bil na krepitvi lokalnih struktur stranke.

Predsedstvo SD je potrdilo osnutek kandidatne liste za vodstvene funkcije, ki jih bodo volili na jesenskem kongresu stranke. Po mandat na čelu SD se brez protikandidata podaja zdajšnja predsednica Tanja Fajon, za mesta podpredsednikov je evidentiranih več kandidatov. Za mesto glavnega tajnika SD se bosta potegovala Janez Černe in Klemen Žibert.

Vodja poslancev SD Jani Prednik ne bo kandidiral za predsednika stranke. Na to mesto ga je sicer evidentiralo več članov stranke, a se je sam odločil, da soglasja h kandidaturi ne bo podal. Rok za oddajo soglasja se je sicer iztekel včeraj ob polnoči. Zdajšnja predsednica SD Tanja Fajon bi tako lahko bila edina kandidatka za to funkcijo.

V SD se bo danes iztekel rok, do katerega lahko evidentirani kandidati za vodstvene funkcije, ki jih bodo v SD volili na jesenskem kongresu, podajo soglasje h kandidaturi. Po mandat na čelu stranke se podaja zdajšnja predsednica Tanja Fajon, po pričakovanjih bo soglasje h kandidaturi za predsednika stranke podal tudi vodja poslancev Jani Prednik.

V SD se je izteklo evidentiranje kandidatov za vodstvene funkcije, ki jih bodo volili na jesenskem kongresu. V stranki so skopi z informacijami o njih, saj morajo kandidature pregledati še pristojni organi stranke. Predsednica SD Tanja Fajon je sicer ponovno kandidaturo že napovedala, vodja poslancev Jani Prednik pa odločitve še ne razkriva.

Američan, ki ga je policija kasneje identificirala kot 29-letnega Richarda Yorka iz Delawara, je v nedeljo zgodaj zjutraj zapeljal z avtomobilom v barikado pred kongresno palačo v Washingtonu in začel streljati v zrak, nakar je izvršil samomor. Policija meni, da ni meril na nobenega določenega člana kongresa.

Odbor za preiskavo napada privržencev Donalda Trumpa na ameriški kongres 6. januarja lani je četrtkovo javno zaslišanje posvetil temu, kaj je nekdanji predsednik ZDA delal med napadom. Odbor je opozoril, da Trump ni opravil svoje dolžnosti, saj je tri ure le spremljal izbruh nasilja svojih podpornikov in zavračal pozive, naj jih odpokliče.

Nekdanji podpornik bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je 6. januarja lani skupaj z množico napadel zvezni kongres, se je v torek na sedmem javnem zaslišanju preiskovalnega odbora opravičil kongresnim policistom in dejal, da več ne verjame Trumpovim lažem o ukradenih volitvah.

Vodenje ene od strank z najdaljšo tradicijo pri nas, SLS, prevzema Marko Balažic. Kot edini kandidat je na včerajšnjem volilnem kongresu dobil praktično soglasno podporo delegatov. V govoru je poudaril, da mora SLS zopet postati močna zmerna stranka, ki bo sledila viziji Ivana Omana, da Slovenija potrebuje liberalno državo in konzervativno politiko.