Nekdanji vodnik marincev Tyler Vargas-Andrews je v joku opisal samomorilski napad na letališču v Kabulu, v katerem je bilo ubitih 13 ameriških vojakov in 170 afganistanskih civilistov.
"Vidim obraze vseh, ki jih nismo mogli rešiti in smo jih pustili za seboj," je dejal Vargas-Andrews, ki je v napadu izgubil roko. "Umik je bil po mojem mnenju katastrofa. Nedopustno je bilo tudi pomanjkanje odgovornosti," je ocenil v odboru za mednarodne odnose predstavniškega doma kongresa.
Povedal je še, da bi marinci napad na letališču lahko preprečili, vendar niso dobili ukaza, naj streljajo.
Preiskava ameriškega centralnega poveljstva je oktobra 2021 zaključila, da glede na vse slabše varnostne razmere v Afganistanu napada na letališču ni bilo mogoče preprečiti na taktični ravni, ne da bi ogrozili evakuacijo čim večjega števila ljudi. Vendar pa ta preiskava ni preverjala, ali bi bilo mogoče napadalca ustaviti in ali so imeli marinci na terenu ustrezna pooblastila za posredovanje.
Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva podpolkovnik Rob Lodewick je v sredo dejal, da Pentagon pri prejšnjem pregledu samomorilskega napada ni odkril niti vnaprejšnje identifikacije možnega napadalca.
Kaotičen umik iz Afganistana je ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu zelo znižal javno podporo, od česar si še vedno ni opomogel. Talibani so Kabul zavzeli hitreje, kot so pričakovali ameriški obveščevalci, ker so se afganistanske varnostne sile sesule. Padec Kabula je umik spremenil v beg, letališče pa je bilo središče zračne evakuacije, ki so jo varovale ameriške sile.
Večina prič na sredinem zaslišanju je trdila, da je bil padec Kabula neuspeh ZDA, krivdo pa pripisovali vsem ameriškim vladam od Georgea Busha mlajšega dalje.
"ZDA si ustvarjajo slab sloves večgeneracijskega sistemskega zapuščanja naših zaveznikov, od Montagnardov v Vietnamu do Kurdov v Siriji," je dejal upokojeni podpolkovnik Scott Mann.
Generalni inšpektor ZDA za Afganistan John Sopko je februarja ponovno ugotovil, da so bili ukrepi vlade Donalda Trumpa in Joeja Bidna ključni za nenaden zlom afganistanske vlade in vojske, še preden so ameriške sile avgusta 2021 končale umik.
To vključuje enostranski dogovor Trumpa s talibani o umiku in hiter Bidnov umik ameriških vojakov in najemnikov. Poročilo obtožuje vse vlade od Busha mlajšega naprej, da so vodile nedosledne politike v prizadevanju za hiter umik, namesto da bi dejansko vzpostavile sposobne afganistanske sile.
Kongresne priče so v sredo tudi pozvale k rešitvi več sto tisoč afganistanskih zaveznikov in družin. Mornariški veteran Peter Lucier, ki dela za organizacijo Team America Relief, ki pomaga Afganistancem, je dejal, da še ni prepozno. Ena od rešitev je ameriško državljanstvo za 76.000 Afganistancev, ki so od leta 2001 sodelovali z Američani. Bidnova vlada jim je dodelila status začasnih beguncev.
Kongres sicer že pripravlja predlog zakona, ki bi jim omogočil pot do državljanstva, vendar pa ga republikanci ovirajo. "Če tem ljudem ne bomo pomagali, nas bo tak odnos odvrgel na pokopališče imperijev," je dejal Mann.