Razmerja sil v EU se kljub bombastičnim napovedim niso bistveno spremenila, je glede neuradnih izidov evropskih volitev za STA ocenil analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Vzpon radikalne desnice bo po njegovem glavna zgodba, zlasti zaradi rezultatov v največjih članicah EU, a je ob tem opozoril tudi na njen neuspeh v skandinavskih državah.

Tokratne volitve medijsko potekajo pravzaprav še bolj odmevno kot zadnje parlamentarne; kandidati nas bombardirajo z vseh strani. Večinoma je bilo tako, da smo »spoznali« predvsem tiste, ki so bili nosilci list, druge pa smo zasledili na seznamih strank, njihovih spletnih straneh, predvsem pa na terenu ali šele na glasovnicah.

Politični analitik Andraž Zorko ocenjuje, da SD, ki se je ob vpletenosti v afero ob nakupu stavbe za potrebe sodišč in drastičnem padcu podpore znašla v resni krizi, še ni iz najhujšega. Odločilna za stranko bosta naslednja dva meseca in razplet na aprilskem volilnem kongresu. Stranka ima sicer dovolj virov in ljudi, da obstane, meni.

Bivši predsednik Borut Pahor je v pogovoru za oddajo Ob 8h na Radiu Slovenija opozoril, da so vse vlade do zdaj skozi čas izgubljale podporo, tudi njegova, vendar pa problem aktualne vlade ni, da te podpore ne bi imela v DZ, pač pa "da nima projektov, ki bi ta hip pomagali Sloveniji, da napreduje". Vlada je nekako trčila ob zid, meni.

Rezultat volitev na Nizozemskem ne pomeni absolutne zmage skrajne desnice, je pa politična slika v državi sedaj videti bistveno bolj polarizirana, je za STA ocenil politični analitik Marko Lovec s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ob tem je opozoril, da so pot do zmage skrajno desne stranke PVV Geerta Wildersa tlakovale vladajoče stranke.

Politična komentatorka Tanja Starič ocenjuje, da včerajšnje politično dogajanje ni nepričakovano, saj je imela vlada težave že pred poletjem. Ob očitkih o prepočasni sanaciji po poplavah in očitkih, ki letijo na ministrico za javno upravo, pa želi premier Robert Golob z rekonstrukcijo vlade ublažiti politične in družbene napetosti, meni.

Politična polarizacija in medsebojno sovraštvo med glavnimi političnimi akterji sta v Sloveniji naredila tako globok prepad, da se je ob zadnjih volitvah pojavilo celo vprašanje, ali bo poražena stran sploh priznala rezultat volitev. Janez Janša jih tokrat je, čeprav s stisnjenimi zobmi. Vendarle ni sledil svojemu političnemu vzorniku Donaldu Trumpu, ki še naprej širi laži o volilni prevari in ne priznava zmage Joeja Bidna.

Na nedeljskih volitvah se je v DZ uvrstilo pet strank, relativna zmagovalka Gibanje Svoboda pa za dosego večine potrebuje le eno stranko. Novinarja Tanja Starič in Silvester Šurla se strinjata, da malo strank v koaliciji pomeni, da je ta lahko bolj trdna, malo strank v parlamentu pa ustvarja pregledno politično prizorišče.

V primeru volilne zmage KUL že načrtuje uničenje Slovenske vojske in izstop iz Nata, preklic vseh zakonov sedanje koalicije, izterjavo denarja, ki so ga ljudje prejeli od Janševe vlade, pa nova podržavljanja podjetij, ukinitev koncesij zasebnikom v zdravstvu, dvig davkov ter nižanje plač in pokojnin. Zbudite se, ljudje, ne pustite, da KUL zmaga!

Vodstvo TV Slovenija zavrača očitke v javnosti v minulih dneh, da je RTV Slovenija prekinila sodelovanje s komentatorji oddaje Studio City. "Komentatorji ostajajo, drži pa, da ukinjamo honorarje za komentiranje. Koncepta oddaje Studio City tako ne spreminjamo," je zatrdil v. d. direktorja TV Slovenija Valentin Areh.

Kakšno neverjetno leto 2021! Ob vseh akcijah proti cepljenju in strahovih je preživel celo nekdo, ki se je sedemkrat cepil proti kovidu 19! In ob tem smo mi, večinoma cepljeni, gotovo zaslepljeni ali pa, kot je rekel Z. Janković – smo ujetniki, žrtve – kakšnih dvesto tisoč nevernikov, ki se nočejo cepiti.

»Živimo v državi, v kateri ni zanesljivo, da najdete pravico, kjer se še zmeraj raje išče sovražnike kot prijatelje. Krute besede – a jih vendarle živimo.« S temi mislimi sem leta 1989 v televizijskem dnevniku sklenila feljton ob prvem novembru. In v treh desetletjih se ni veliko spremenilo.

Poletje se je letos počasi poslavljalo. Potekalo je na različnih ravneh, celo do Triglava se je dvigalo, čeprav vse skupaj vedno bolj na ravni prevladujočega primitivizma. Doživeli smo skrajno huliganstvo pred parlamentom nekakšnih proticepilcev, čeprav je zelo vprašljivo, kaj se skriva za tistimi, ki so se fizično znašali nad hramom demokracije. Kdo so ti ljudje, ki hočejo z virusom pokopati državo? Mi, cepljeni – smo ogorčeni! Mi zahtevamo PCT! Hočemo svoje pravice! Več kot milijon nas je! V zdravstvu, v domovih za ostarele, v šolstvu bi osebje moralo biti obvezno cepljeno! A politika si ne upa. Kloni pred necepljenimi?

Ob začetku šolskega leta, ko je v učilnice spet stopilo okoli 270 tisoč učencev in dijakov, so nov zagon dobili ti. anticepilci. Pri čemer med te skupine prebivalstva ne štejem vseh tistih, ki se ne želijo cepiti zoper kovid-19 ali na sploh proti katerokoli bolezni. Če se ljudje bojijo potencialnih škodljivih posledic cepljenja, pa čeprav je možnost zanje po besedah zdravnikov zelo majhna, je to argument, ki ga velja spoštovati. Možnost škodljivih učinkov cepljenja je res majhna, vendar se takšni primeri žal dogajajo. Tudi z zelo hudimi posledicami.

Analitik Rok Čakš po sredinem odstopu Karla Erjavca ocenjuje, da se je Erjavčeva vrnitev na čelo DeSUS izkazala kot zgodovinska napaka DeSUS. Meni, da bo stranki najbrž lažje brez Erjavca kot z njim. Analitik Aljaž Pengov Bitenc, ki ta hip ne vidi resne prihodnosti za DeSUS, pa meni, da je Erjavec podcenil svojo poslansko skupino in precenil sebe.

Rezultat glasovanja o konstruktivni nezaupnici vladi Janeza Janše je bil glede na kompleksnost politične situacije v državi pričakovan, je za STA ocenil pobudnik koalicije KUL Jože P. Damijan. Zavzel se je za konsolidacijo na levi sredini in za nastanek nove politične sile oz. nove sredinske stranke.