Analitik: Pred volivci je možnost nove, še bolj napumpane Janševe vlade

Nosilna resolucija, ki jo bodo na sobotnem kongresu SDS potrjevali delegati največje opozicijske stranke, in politična sporočila, ki jih ta pošilja na slovenski politični parket, ne napovedujejo nič novega, pač pa nadaljevanje tretje vlade pod vodstvom prvaka SDS, meni Lisjak Gabrijelčič.

Program po njegovih besedah po sami vsebini temelji na "strateški usmeritvi 50 plus" izpred parlamentarnih volitev leta 2011.

Gre za napoved tretje Janševe vlade "na steroidih" in narekovanje tempa oziroma zavezovanje potencialnih koalicijskih partneric k programu, ki ga je začrtala SDS, meni politični analitik. "Vsakomur, ki pogleda številke in razmerja moči pred volitvami, je lahko jasno, kdo je tisti v tem spopadu na desnici, ki ima več kart v rokah, kdo je tisti, ki bo izsilil svojo verzijo. To je pozicija, ki signalizira premoč SDS na desnici."

To je po njegovih besedah logično, saj je vedno največja vladna stranka tista, ki diktira tempo. "A tukaj je Janša dal na mizo tisto, česar njegovi partnerji ne želijo: četrto Janševo vlado kot alternativo na naslednjih volitvah po eni strani in na drugi projekt radikalne politične preobrazbe družbe," meni.

Tako postavljen okvir manj ustreza preostalim desnosredinskim strankam, ki bi se raje osredotočile na kritiko aktualne vlade Roberta Goloba in ne na nevarnost popolnega prevzema oblasti s strani SDS. Bistveno bolj pa to ustreza strankam na levici, izpostavlja Lisjak Gabrijelčič. "To je natanko to, kar hočejo sedanje koalicijske stranke. Kar njim ustreza, je, da bodo tudi te volitve potekale kot referendum o Janševem programu in ne kot referendum o sedanji vladi."

Največja opozicijska stranka sicer med drugim kot cilj zastavlja ustavno večino. Dvotretjinska večina oz. 60 poslanskih glasov po oceni Lisjaka Gabrijelčiča za stranko ni dosegljiva, kot pomenljivo pa vidi, da SDS to postavlja kot cilj, s katerim niža pogoje svojega morebitnega uspeha ali neuspeha. "Tudi, če bo uspela prevzeti oblast, se bo potem vselej lahko sklicevala na to; žal nismo uspeli dobiti dvotretjinske večine, zatorej nismo uspeli, zato nismo tako dobri, kot smo v napovedali."

Temeljni okvir slovenske politike tako po besedah Lisjaka Gabrijelčiča ostaja enak. "Naslednje leto bodo volivci imeli na izbiro med dve možnosti, levosredinsko vlado v sedanji obliki ali z rekonfiguracijo, kakršne smo v preteklosti videli že neskončnokrat, ali ponovitev Janševe vlade, kot je bila prejšnja, samo še bolj napumpana".

Takšno okvirjanje ne ustreza tistim, ki se zavedajo, da je sedanja vlada šibka, nepriljubljena in je storila veliko napak ter da si volivci želijo drugačne vladne usmeritve, a istočasno ne vrnitve k prejšnji Janševi vladi, izpostavlja Lisjak Gabrijelčič.

Ob tem je prepričan, da bi lahko torej uspel tisti, ki bi se znal "izviti" iz te dihotomije. V luči tega meni, da je možnost za uspeh politike, kot jo zastavlja nekdanji poslanec SDS Anže Logar s svojo stranko Demokrati in NSi večja, kot se izkazuje. A hkrati opozarja, da čeprav je ta "niša široko odprta, je nihče ne zna res zasesti".

Zato meni, da prav tako obstaja potencial za "nekaj novega, a ne nujno v pozitivnem pomenu besede", za nova populistična gibanja, ki bi bila sinteza vseh slabih trendov v slovenski politiki tako na levi kot na desni.