Lovec: Še vedno ostaja nejasno, ali bo Wildersu uspelo oblikovati koalicijo

"Na Nizozemskem se govori o zmagi PVV predvsem zato, ker je bil rezultat nepričakovan. Ne gre pa za absolutno zmago in še vedno ostaja nejasno, ali bo Wildersu uspelo oblikovati koalicijo," je pojasnil Lovec. Spomnil je, da so ga pred volitvami številne stranke skušale izolirati, a mu bo kljub temu njegov prepričljiv rezultat zdaj dopustil možnost oblikovanja koalicije.

Osrednja tema volitev so bile migracije, kar pa je bila po mnenju Lovca krivda vladajočih desnosredinskih strank. Te so namreč dostikrat uporabljale lažne argumente v zvezi s tem, kdo prejema socialno pomoč in kakšen je obseg problematike migracij, s tem pa so demotivirale določene volivce in same tlakovale pot vzponu skrajne desnice.

Opozoril je, da ima stranka PVV veliko skrajnih stališč do priseljevanja, muslimanov, članstva v EU in nizozemskega položaja neto plačnice v EU, Wilders pa nasprotuje tudi vojaški podpori Ukrajine. Ob tem je poudaril, da so tudi nekatere levosredinske stranke izboljšale svoj rezultat na Nizozemskem, kjer je sedaj politična slika videti bistveno bolj polarizirana.

Številni analitiki trdijo, da se scenarij na Nizozemskem verjetno ne bo odvil tako kot v Italiji, kjer je premierka Giorgia Meloni ob prihodu na oblast spremenila nekatera svoja bolj konservativna stališča. Tudi v Franciji je skrajna desničarka Marine Le Pen omilila svoja stališča do vojne v Ukrajini in se osredotočila bolj na vprašanja šibkosti EU in migracij.

Pojasnil je, da imajo skrajno desne stranke v Evropi pogosto težave z iskanjem legitimnosti in večinske podpore med volivci. "Na vzhodu Evrope lahko to počnejo s podrejanjem medijskega aparata, na zahodu Evrope, kjer so drugačne tradicije, pa imajo več izzivov," je ocenil.

Te izzive na zahodu skušajo zaobiti z uporabo skrajne retorike in posledično polarizacijo političnega prostora. "Ampak to je lahko zelo nehvaležno z vidika vladanja in privede tudi do močne protimobilizacije," je dodal.

Nekatere skrajno desne stranke lahko ob prihodu na oblasti omilijo svojo retoriko in si le občasno poslužujejo nekonvencionalnih potez za to, da pokažejo, da so drugačni od doslej vladajoče politike. "To pa lahko počasi uspava tako njih kot njihove volivce," je dejal.

Skrajno desne stranke na oblasti pogosto skušajo omejiti pravico do azila, uvajajo mejne nadzore in napadajo Bruselj. "Zdi se, da hočejo nekoga prikazati kot krivega za nastalo situacijo. Črpajo iz nezadovoljstva ljudstva, a ne podajajo nekih bistvenih rešitev," je dodal.

Dejavniki, ki so pripomogli k porastu desnice v Evropi, so predvsem migracije in gospodarska negotovost ter posledične družbene spremembe. "To je problem predvsem na zahodu, kjer obstaja tradicija migracij, a države nikoli niso resno naslavljale vseh izzivov, ki jih te lahko prinašajo," je dejal Lovec.

Države so namreč pogosto sprejemale migrante, ker je to nižalo stroške in ceno dela ter ohranilo gospodarski razvoj. "Niso pa bile pripravljene plačati stroška enakopravne integracije, kar je vidno predvsem pri drugi generaciji. Otroci migrantov si želijo imeti enake možnosti za šolanje, zdravstvo, bivanje, ampak jih enostavno nimajo. Gre za neke vrste sistemsko diskriminacijo, zaradi katere ne morejo uspeti na enak način kot ostali," je opozoril.

Generacije migrantov so tako prisiljene opravljati manj plačana dela, spopadajo pa se tudi z vedno večjo konkurenco novih migrantov in domačo manj plačano delovno silo. Zaradi nereševanja omenjene problematike leve stranke izgubljajo podporo, desne pa postajajo glas tistih, ki morajo tekmovati s prišleki.

"Pri tem je tudi prisotnega veliko populizma, pretiravanja, povezovanja migracij z nasiljem in širjenja strahu pred islamizacijo. Ljudje temu nasedajo, ker imajo občutek, da se družba spreminja," meni Lovec.

Ob tem je opozoril tudi na staranje družbe in volivcev. "Če pogledamo demokracije 50 ali 100 let nazaj, je bil povprečni volivec mlada oseba, ki je imela službo, otroke in neko drugačno perspektivo. Danes pa so povprečni volivci starejše osebe, ki so manj naklonjene družbenim spremembam," je ocenil.

Desne stranke pogosto skušajo delati več tudi na nataliteti, s čimer pa lahko ogrožajo prizadevanja za enakopravno vključenost moških in žensk.

"Ženske, ko dosežejo visokošolsko izobrazbo, niso več pripravljene imeti treh ali štirih otrok, ker to onemogoča njihovo kariero. Tudi če bi z nekimi subvencijami dosegli to, da bi se ženske odločale za več otrok, bi to vplivalo na trg delovne sile šele čez 20 let," je še dodal.