Analitik: Tako Iran kot Izrael sta ujeta v pat pozicijo

Medsebojni napadi med Izraelom in Iranom so doslej terjali več kot 200 smrti, veliko večino na iranski strani. Med ubitimi so tudi vodilni možje iranskih oboroženih sil in več jedrskih znanstvenikov. Izrael trdi, da je bil napad usmerjen proti iranskem jedrskem programu, saj naj bi bila islamska republika zelo blizu temu, da razvije jedrsko orožje.

Izrael je po mnenju Grošlja napad sprožil v času, ko je Iran ranljiv. Z juga Libanona se je po izraelski invaziji in premirju umaknilo libanonsko gibanje Hezbolah, prav tako pa je prišlo do strmoglavljenja nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada, s čimer je Teheran ostal brez dveh ključnih zaveznikov v regiji.

Cilj Izraela je tako uničiti ali vsaj oslabiti iranski jedrski program, po mnenju analitika pa Izrael želi tudi oslabiti iranske oblasti. K odločitvi za napad je po njegovem prepričanju prispevala tudi neodločna ameriška politika, pri čemer Izrael računa na podporo predsednika ZDA Donalda Trumpa v obračunu z Iranom.

Ta je priznal, da je bil z načrti za napad seznanjen, a vztraja, da pri njem ZDA niso sodelovale.

Washington se z Iranom pogaja o novem jedrskem sporazumu, ki bi nadomestil prejšnjega, od katerega je Trump med prvim mandatom enostransko odstopil. ZDA so Irancem večkrat zagrozile, da so proti njim pripravljene vojaško posredovati, če ne pristanejo na dogovor.

Iz iranskega odgovora v preteklih dneh je jasno, da Izrael ni uspel uničiti iranskih raketnih zmogljivosti, saj je Teheran uspešno zadel tarče v več izraelskih mestih. "Trenutno sta tako Iran kot Izrael ujeta v pat pozicijo," meni Grošelj in zato pričakuje, da se bo začel stopnjevati mednarodni diplomatski pritisk za ustavitev napadov.

Grošelj opozarja, da bi dlje časa trajajoči konflikt lahko privedel do odločitve Irana o izstopu iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, s čimer bi postal njegov jedrski program nedostopen inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Iran je namreč za razliko od Izraela, ki velja za edino jedrsko silo v regiji, podpisnik omenjene pogodbe. Iran po podatkih IAEA trenutno uran bogati do 60-odstotno, kar je veliko več od 3,67-odstotnega bogatenja, kot je bilo določeno v sporazumu iz leta 2015, a še vedno manj od 90 odstotkov, kolikor je potrebno za jedrsko orožje.

Odziv evropskih voditeljev na novo zaostritev razmer, ki je v zadnjih dneh zasenčila izraelske napade in blokado Gaze, je bil večinoma omejen na pozive k zadržanosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem krivdo za trenutni konflikt pripisala Teheranu in se strinjala z Izraelom, da Iran ne sme razviti jedrskega orožja. "Izrael ima pravico, da se brani. Iran je glavni vir nestabilnosti v regiji," je še dodala.

Kot pojasnjuje Grošelj, mnoge evropske članice niso pripravljene zaostriti odnose z Izraelom, ker z njim intenzivno sodelujejo, pri čemer je navedel primera Nemčije in Nizozemske, ki se zanašata na Izrael pri razvoju raketnih zmogljivosti. Obenem ima Evropa iz zgodovinskih razlogov in zaradi slabih izkušenj v mednarodni sferi zadržan odnos do iranskih oblasti.

Zaradi velikih razlik "EU ne more vzpostaviti enotnega stališča, (...) nato pa seveda komisija in Svet EU iščeta najmanjši skupni imenovalec" unije.

Ta "notranji razkol", ki ga Grošelj opaža že v primeru vojn v Ukrajini in Gazi, kaže na to, da bo Evropa postala neke vrste del interesne sfere ZDA, del nje pa interesne sfere Rusije, svari analitik.