Iniciativa Glas ljudstva dan pred koalicijskim vrhom stranke koalicije poziva k opredelitvi do njihovih zahtev za ohranitev javnega zdravstva. Prepričani so, da bo reforma zdravstva največji uspeh te vlade ali razlog za njen propad. Koalicijske partnerje pozivajo še, naj ne podpisujejo aneksov, ki bi odpirali vrata privatizaciji javnega zdravstva.

Koalicija bo v sredo na Brdu pri Kranju začrtala izhodišča za več reform, v ospredju bo predvsem zdravstvena reforma. Premier Robert Golob si ob tem želi enotnosti koalicije, po njegovih besedah bodo tako po opravljeni razpravi oblikovali aneks h koalicijski pogodbi, za katerega si želijo, da ga podpišejo tudi vsi ministri in koalicijski poslanci.

V koaliciji večjih napetosti pred koalicijskim vrhom ni zaznati, aktualno razmerje moči pa je zagotovilo, da bo koalicija ostala v dosedanji obliki, ocenjuje analitik Andraž Zorko. V pogovorih poslanca Anžeta Logarja z različnimi sogovorniki o platformi oz. "konvenciji za prihodnost" pa vidi predvsem poskus deradikalizacije SDS po letu porazov.

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je napovedal, da novele zakona o finančni upravi, zoper katero je državni svet izglasoval veto, ne bodo podprli na vnovičnem glasovanju v državnemu zboru.

V iniciativi Glas ljudstva so pred torkovo stavko pacientov poslancem koalicije predali stavkovne zahteve. Predstavnik iniciative Jaša Jenull je ob tem poudaril, da stavka ni uperjena proti vladi pač pa se zavzemajo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. V Levici so ob tem napovedali, da se bodo udeležili torkovega shoda v Ljubljani.

Zaostritev odnosov med notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierjem Robertom Golobom sproža različne odzive. V koalicijskih SD in Levici delo ministrice ocenjujejo kot strokovno, koordinator Levice Luka Mesec poudarja še, da se stranka v spor ne bo vpletala. Obe koalicijski partnerici si sicer želita, da se ta razreši čim prej.

Koordinator Levice in podpredsednik vlade Luka Mesec ob zaostritvi odnosom med notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierjem Robertom Golob pravi, da se v to ne bo vmešaval, želi pa, da se "ta stvar čim prej uredi". Spor sicer ne bo vplival na odnose med Levico in Svobodo, je dejal na današnji novinarski konferenci.

Sprašujemo se, ali bo stranka Levica, ki se je tokrat resnično želela v vlado, v njej tudi ostala – vsa štiri leta. Se bi lahko ponovila zgodba iz časa Šarčeve vlade, smo pomisli po tem, ko Levica ni hotela prispevati glasove za interventni zakon o zdravstvu?

Italijanski premier Mario Draghi je danes predsedniku države Sergiu Mattarelli ponudil odstop, ki ga je ta sprejel, so sporočili s Kvirinala. Kot so dodali, bo vlada opravljala tekoče posle, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Posvet o ukrepih za blažitev draginje, na katerem so med drugim sodelovali predsedniki vseh parlamentarnih strank, je bil po besedah premierja Roberta Goloba konstruktiven in "morda dober temelj za prihodnje, tudi za kakšna druga področja". Vlada namerava interventno zakonodajo opoziciji predstaviti na naslednjem posvetu, predvidoma konec avgusta.

Tako na zunaj se je poslanec Levice Miha Kordiš v osmih letih, odkar je Levica etablirana parlamentarna stranka, kar temeljito spremenil. Spomnimo se ga še, ko je po hodnikih in predavalnicah filozofske fakultete delil pravico in se šel revolucijo. Zaradi »družbenopolitične« dejavnosti se mu je študij raztegnil na dolgih osem let.

Koalicija bo za predsednico računskega sodišča podprla prijavljeno kandidatko Jano Ahčin, za viceguvernerja Banke Slovenije pa predlaga kandidaturo Milana M. Cvikla, ki ni med prijavljenimi, so STA povedali v koaliciji. Predsednik republike je v sredo napovedal še neformalna posvetovanja, predloga kandidatov naj bi v DZ poslal naslednji teden.

Koalicijska pogodba vsebuje nabor pretežno splošno opredeljenih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat, ocenjuje fiskalni svet. Kritičen je do nedorečenosti pogodbe in do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od večanja prihodkov. Od vlade pričakuje, da bo v prihodnje natančno opredelila javnofinančne posledice ukrepov.

Poslanci državnega zbora so s 53 glasovi za in 28 proti potrdili ministrsko ekipo nove vlade, ki jo bo vodil predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob. Slovenija je s tem dobila 15. vlado, ki jo bodo sestavljale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica.

Z izvolitvijo Roberta Goloba za mandatarja so se začeli odštevati dnevi Janševi vladi. Novi ministri bi lahko prisegli že v sredo ali četrtek. Odhajajočemu premierju Janezu Janši je odpovedala poslušnost celo NSI, s katero novi premier že snuje programsko koalicijo.

Novi mandatar Robert Golob je v DZ vložil listo kandidatov ministrske ekipe. Lista temelji na obstoječem razrezu ministrstev, saj je SDS spremembo ministrstev začasno zaustavila s predlogom za posvetovalni referendum o predlogu sprememb zakona o vladi. Golob v predlogu predlaga, da se predstavitve kandidatk in kandidatov začnejo v soboto.

Prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec so podpisali koalicijsko pogodbo vlade v mandatu 2022-2026, ki se oblikuje pod vodstvom Goloba.

Stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica bodo danes podpisale koalicijsko pogodbo. Glasovanje o kandidatu za mandatarja Robertu Golobu bo predvidoma v sredo, o sklicu izredne seje pa se bodo danes dogovorili na kolegiju predsednice DZ. Dogovorili se bodo tudi o ustanovitvi in razdelitvi mest v delovnih telesih DZ.

Kaj je v koalicijski pogodbi, ki bo podpisana v torek, takšnega, da je precej bolj leva kot liberalna? Koalicija ne odraža tega, da so volivci potrdili liberalne vrednote kot temelj ustroja slovenske družbe, s katerimi se umešča v svet zahodnih vrednot.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič napoveduje, da bo hram demokracije vodila z zgledom. Zavzemala se bo za dvig ravni komuniciranja v parlamentarnih razpravah, želi si namreč, da bi koalicija in opozicija našli skupni jezik. Obljublja, da bodo zakonski predlogi usklajeni s pravnim redom. "Kot pravnico me bodo težko peljali na led," zatrjuje.