Premier Robert Golob je po srečanju koalicije za TVS ocenil, da so prišli do skupnega razumevanja, ki je zapisano v izhodiščih, da bodo zaveznice v Natu predlagale višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, Slovenija pa je zares zavezana le obrambni resoluciji. Ta predvideva dvig izdatkov na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Premier Robert Golob bo po sredinem zasedanju voditeljev članic Nata, na katerem so se zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), sklical mini koalicijski vrh. Kot je povedal ob prihodu na zasedanje Evropskega sveta v Bruslju, bo koalicijske partnerje seznanil s potekom pogajanj v okviru zavezništva.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Napad Romov na ribniškega župana Sama Pogorelca je znova usmeril luč na romsko problematiko v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. V Ribnici zahtevajo, da vso odgovornost nase prevzame vlada, saj da občine nimajo praktično nobene moči za reševanje ključnih vprašanj, povezanih z Romi. A vprašanje je, koliko učinkovitejša je lahko država – poslanci so namreč potrebovali skoraj tri leta za dve zakonodajni spremembi, ki nagovarjata romsko problematiko.

Kandidat predsednice republike Nataše Pirc Musar za guvernerja Banke Slovenije Simon Savšek se je danes predstavil koaliciji. V Svobodi in SD srečanja niso komentirali, v Levici pa njegovo predstavitev ocenjujejo kot "korektno in vsebinsko zelo močno". Glede podpore za zdaj ne delajo zaključkov, odločitev bodo sprejeli v naslednjem tednu.

Prvaki koalicijskih strank so danes strnili pogled na triletno delo. Premier Robert Golob je prepričan, da so "postavili zdrave temelje Slovenije, na katerih lahko gradimo boljšo prihodnost". Njihova odgovornost pa je ponuditi vizijo moderne socialne države, ki bo temeljila na vključenosti, opolnomočenju in znanju vseh državljanov, je dejal.

Predsednik SD Matjaž Han po volitvah pričakuje boljši rezultat za svojo stranko, predvsem pa si želi, da bi naslednja levosredinska vlada zgradila most do desne sredine. Meni, da bi morale pri pogovorih o pomembnih temah sodelovati vse stranke. Do mandata sedanje vlade je kritičen. Po njegovem je bila napaka, da so razveljavili dohodninsko reformo, ki jo je sprejela Janševa vlada, saj je bolj razbremenila delo. Prav tako je bila po njegovem napaka večja obremenitev espejev. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bo rezultat referenduma vplival na slovensko politiko, v kakšnih odnosih je s prvakom SDS Janezom Janšo in kdo bo po njegovem po volitvah sestavljal vlado.

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Parlamentarne volitve 24. aprila 2022 so bile za slovenske razmere res posebne, v marsičem tudi »izredne«. Doslej namreč še nobena stranka, niti Drnovškova LDS v najboljših letih, ni presegla praga 40 poslanskih mandatov. Gibanju Svoboda, njegov zaščitni znak je bil in je še vedno Robert Golob, pa je to uspelo. Tudi zato so prva povolilna pogajanja spomladi 2022 prinesla precej pričakovanj, med drugim celo idejo o veliki koaliciji med zmagovitimi svobodnjaki in krščanskimi demokrati (NSI), ki so prišli na solidno tretje mesto.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo vnovič poskusila z iskanjem poti do imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije. Danes bo predstavnike koalicijskih poslanskih skupin gostila hkrati. Te so doslej vztrajale pri podpori Saši Jazbec, a njenega imena predsednica ni poslala v DZ. Pri tem utegne vztrajati in iskati podporo za kakšno drugo ime.

Vodja krščansko demokratske unije (CDU) Friedrich Merz je ob predstavitvi osnutka koalicijskega dogovora danes v Berlinu zagotovil, da je dokument jasen signal državljanom in EU, da Nemčija dobiva močno vlado. Poudaril je, da so z bavarsko CSU in socialdemokrati (SPD) uspeli vzpostaviti zaupanje, ki bo dobra osnova za prihodnja štiri leta.

Najverjetnejša prihodnja nemška vlada želi pritisniti na Evropsko unijo, da bo ta bolj stroga do držav članic, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot in načel EU, je razvidno iz osnutke koalicijskega dogovora, ki ga je videl bruseljski portal Politico. Pri tem bodoča vlada po oceni portala cilja predvsem na Madžarsko, čeprav ni izrecno omenjena.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Nekdanji predsednik države Borut Pahor je svojo naslednico Natašo Pirc Musar opozoril, da s svojim načinom imenovanja kandidatov za pomembne funkcije lahko ogrozi delovanje države.

Koalicijski partnerji so se včeraj pričakovano na koalicijskem vrhu poenotili o ključnih ciljih do konca mandata. To so krepitev javnega zdravstva, vzdržni pokojninski sistem in gradnja stanovanj za mlade. "Te cilje lahko izvedemo do konca tega mandata in jih bomo izvedli skupaj," je po vrhu dejal premier Robert Golob.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je koalicijskim strankam sporočila, da bi za varuhinjo človekovih pravic predlagala Dijano Možina Zupanc, eno od sedanjih varuhovih namestnic, so za STA potrdili v strankah. Če se bo koalicija s predlogom strinjala, bo predsednica manjkajoče glasove začela iskati pri opoziciji, poroča portal Info 360.

Vodje avstrijske ljudske stranke (ÖVP), socialdemokratov (SPÖ) in liberalne stranke Neos so danes na Dunaju prestavili program nove vlade. Ta med drugim vključuje dogovor o proračunu, zaostritev azilne politike, olajšave za najemnike in ukrepe za odpravo revščine med otroki do leta 2030, poročajo tuje tiskovne agencije.

Čeprav so nekateri na levi sredini, med njimi tudi ekonomist Jože P. Damijan, že leto dni pred volitvami vrgli puško v koruzo in za naslednjega predsednika vlade razglasili prvaka SDS Janeza Janšo, pa aktualnega premierja Roberta Goloba še ne bi smeli povsem odpisati.