Preden je evropski poslanec Vladimir Prebilič ustanovil svojo stranko, je »ogrožal« Svobodo Roberta Goloba, med njima sta bila le dobra dva odstotka razlike. Po ustanovitvi Preroda mu je podpora začela kopneti, zadnje mesece ga ankete ne uvrščajo več med parlamentarne stranke. Vladne stranke so se na začetku bale njegovega vstopa v slovensko politiko, zdaj se bojijo, da brez njega ne bodo mogle sestaviti naslednje levosredinske vlade. Kje se je zalomilo in v čem se Prebiličev Prerod razlikuje od drugih strank?

Primož Lavre

Zadnji dve predvolilni soočenji na Pop TV sta potekali brez Vladimirja Prebiliča, predsednika stranke Prerod, saj so jo na zadnjih treh anketah agencije Mediana prehiteli Pirati.

Po drugi strani pa jo agencija Ninamedia še vedno razvršča med osem strank z največjo podporo, a prav tako pod parlamentarni prag.

Tega bi Prebilič s svojimi nastopi lahko presegel, a na največji komercialni televiziji so mu to »orožje« vzeli, še vedno pa lahko kot evropski poslanec nastopa med parlamentarnimi strankami na nacionalni TVS, kjer so soočenja manj gledana kot na Pop TV.

Vzpon in zaton Preroda

V strankah, ki sestavljajo sedanjo levosredinsko vlado, je zavladala panika, saj se bojijo, da same po volitvah ne bodo mogle sestaviti vlade, zato bodo potrebovale še četrtega partnerja. To bi bil lahko Vladimir Prebilič s svojo stranko Prerod.

Če stranki ne bo uspelo prestopiti parlamentarnega praga, bo imel večje možnosti za sestavo vlade prvak SDS Janez Janša, še zlasti če bo skupaj z listo NSI-SLS-Fokus ter Demokrati dosegel absolutno večino v državnem zboru, torej več kot 45 poslanskih sedežev.

Tako kot bo Anže Logar s svojimi Demokrati politično tehtnico povesil v desno, jo bo Prebiličev Prerod v levo, če bo prišel v parlament. Z Resnico Zorana Stevanovića pa si ne levi ne desni politični pol ne bi mogel veliko pomagati; kdorkoli bi z njegovo pomočjo sestavil vlado, bi si bržkone kupil vstopnico za predčasne volitve.

Tako je nastal zanimiv položaj, ko stranke, ki so se na začetku otepale Prebiliča, zdaj upajo, da se jim pridruži v naslednjem sklicu državnega zbora in jim s tem zagotovi stabilno vlado.

Decembra 2024 je anketa agencije Ninamedia potencialni stranki Vladimirja Prebiliča namerila 10,3 odstotka, Svobodi pa 12,4 odstotka, največ seveda SDS – 15,4 odstotka.

Julija lani je Prebiličeva še neustanovljena stranka dobila 8,3, Svoboda 10,4, SDS pa 14,3 odstotka, po ustanovitvi Preroda 15. oktobra lani pa je podpora stranki začela kopneti, dokler ni pred koncem lanskega leta padla pod parlamentarni prag. Tudi po anketi Mediane, ki pred ustanovitvijo Preroda ni merila, je bila stranka najprej nad pragom, kmalu pa je padla pod prag.

Na začetku se je tako Prebilič videl že v sedežu predsednika vlade, a že pred prvimi predvolilnimi soočenji je kot uspeh navedel, če bo stranka prišla v parlament. Zgodila se je vrsta dogodkov in tudi napak, zaradi katerih je stranka izgubljala podporo.

Primož Lavre

Že od vsega začetka Prebilič ni užival podpore ključnih igralcev iz političnega zakulisja levega pola. Tako mu je ustanovitev stranke odsvetoval prvi predsednik Milan Kučan, ki je stavil na premierja Roberta Goloba.

Največjo vladno stranko so motile tudi Prebiličeve napovedi, da ne bo podprl Goloba za mandatarja, če se postopki pred KPK ne bodo iztekli v njegovo korist – in se res niso. Tudi prvak SD Matjaž Han se mu je uprl in javno povedal, da ne bo gradil avtoceste za Prebiličev prihod na oblast.

Konec lanskega leta je prišlo do pobude o skupni listi SD in Preroda, pobudo zanjo je dal Han, močno jo je podpiral tudi Kučan, vendar jo je Prebilič zavrnil, ker s svojo stranko želi pridobiti volivce, ki jih je aktualna vladna koalicija razočarala.

Očitno pa anketiranci zavrnitve skupne liste niso nagradili, saj je zaradi tega Prerod po oceni veljakov izgubil okoli dve odstotni točki. Težko je ugibati, kaj je bila usodna Prebiličeva napaka. Po eni strani se je predstavljal za alternativo sedanji vladni koaliciji in njenega rešitelja hkrati.

Po drugi strani se je prevečkrat pojavljal v družbi prvaka Demokratov Anžeta Logarja, ki ga imajo levi volivci za satelit Janeza Janše. Zelo verjetno je Prebilič zapravil svojo priložnost ob tragičnih dogodkih v Novem mestu, ko je zaradi romskega nasilneža izgubil življenje priljubljeni meščan Aleš Šutar.

Premier Golob je takrat napovedal strožjo zakonodajo, državni zbor pa je nato sprejel tako imenovani Šutarjev zakon, o katerem zdaj razsoja ustavno sodišče.

Prebilič je takrat zamudil priložnost, da bi opozoril, da je na romsko problematiko vlado vseskozi opominjal in da je s skupino županov jugovzhodne Slovenije predlagal vladajoči koaliciji rešitve, a jih je ta zavrnila.

Podobna napaka je bila njegovo norčevanje iz božičnice, ko je neprimerno opozoril, da se takšnih ukrepov ne more sprejemati čez noč brez posledic za manjša podjetja in podjetnike.

Korektiv levosredinske vlade

Prerod bi bil zagotovo pomemben korektiv v levosredinski koaliciji, je prepričan Prebilič. Opozarja na odklon levega političnega spektra na področju svobode medijev, kjer se obnašajo podobno kot desnica. Eden takih primerov naj bi bilo ukinjanje oddaje Tarča na TVS.

Prav tako opozarja na vprašanje korupcije in spoštovanje institucij. Levi politiki so bili zaščitniki institucij, obsojali so napade na pravosodje, tudi izjavo nekdanjega ministra Andreja Vizjaka, kako bodo kakšnemu sodniku »strli jajca«, zdaj pa levi politiki relativizirajo odločitve institucij, premier označuje odločbo KPK kot farso in toži institucije.

V tem postajajo podobni Janezu Janši. Vlada je po Prebiličevem mnenju naredila premalo na področju boja proti korupciji, kar so zaznale tudi mednarodne organizacije, saj so Slovenijo na lestvici stopnje korupcije razvrstile med Bocvano in Katar: »Zaradi korupcije iz Slovenije vsako leto izgubimo več kot tri milijarde evrov. Namesto da bi vlada to zadušila, dviguje davke.«

Robert Balen

Prerod se tudi zavzema za nižje davke in prijaznejše okolje za gospodarstvo. Prav tako opozarja na konfliktno vodenje vlade, kar se odraža v sporu z zdravniki, s katerimi se vlada ne pogaja, na področju gospodarstva sprejema ukrepe brez posvetovanja z gospodarstveniki, spor je z normiranci, poglablja spor med javnim in zasebnim; vse, kar je zasebno, kriminalizira, po ustavi pa je zagotovljena svobodna gospodarska pobuda.

»Včasih na eni strani vidijo gospodarstvenike in lastnike kapitala kot problem, namesto ustvarjanja dobrin, produktivni del pa kot dobičkarje na račun ostalih,« pravi Prebilič in opozarja, da se nadaljuje nepotrebna polarizacija levo-desno, kar samo po sebi kaže na konfliktno razumevanje delovanja države. Tudi njihovo ustanovitev so v vrhu oblasti označili kot drobljenje glasov na politični levici.

Kritičen je tudi do vladne zunanje politike, saj se mu zdi neprimerno, da je ministrica Tanja Fajon na zagovor klicala veleposlanico Irana, ki je napadena država, ni pa je poklicala takrat, ko so v Iranu streljali na protestnike.

Podpira potezo španskega premierja Pedra Sancheza, ki je odklonili uporabo letališč v Španiji za napade ZDA na Iran. Kritičen je do ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zaveznikov v Evropi ni obvestil o intervenciji, kar pomeni, da jih ne šteje za svoje zaveznike.

Opozoril je, da lahko v primeru razpada Irana pride do še hujše begunske krize, kot se je zgodila pred desetimi leti, saj je Iran največja država na Bližnjem vzhodu.

Ne smemo zanemariti niti nevarnosti nove energetske krize, na katero bi morala vlada že zdaj iskati odgovore in sklicati nacionalni svet za varnost. Prebilič, kot je znano, nasprotuje tudi povečanju sredstev za obrambo na pet odstotkov BDP, čemur se je spretno izognila Španija.

Most med dvema poloma

Podobno kot Prerod Vladimirja Prebiliča se tudi Demokrati Anžeta Logarja borijo za skupino volivcev, ki so razočarani nad sedanjo vlado.

Toda razlika med njima je ključna: medtem ko se Prebilič zavzema za levosredinsko vlado, bi Logar prej omogočil desnosredinsko vlado, četudi na besedni ravni govori o sodelovanju obeh polov. Različna stališča imata tudi v zunanji politiki, kjer Logar zastopa proameriška stališča, medtem ko ima Prebilič težave z intervencionistično politiko; dogajanje v Gazi ima Logar za vojno operacijo, Prebilič pa za genocid.

Primož Lavre

Razlikujeta se glede družinskega zakonika, splava, kjer se Logar ni opredelil ne za ne proti, prav tako se ni opredelil glede polpretekle zgodovine, kot se tudi ni ogradil od zadnje Janševe vlade, v kateri je tudi sam sodeloval. Ne glede na to je videti, da Logar v zavetrju politične kampanje pridobiva, Prebilič pa izgublja.

To pa seveda ne pomeni, da po volitvah ne bi mogla politično sodelovati v skupni vladi. Če bo Prerodu uspelo priti v državni zbor, je njihov cilj levosredinska koalicija, vendar si želijo sodelovanja tudi preko polov, da bi tako dobili bolj stabilno vlado. Kot možne koalicijske partnerje vidijo Logarjeve Demokrate in NSI, ne pa tudi SDS.

Če bi obstajala takšna možnost, bi ti dve stranki raje videli v vladi kot Levico. Zanimivo je, da v zadnjih dneh o razširitvi koalicije na Demokrate in NSI glasno govorijo v SD, zlasti njihov predsednik Matjaž Han, tudi premier Robert Golob bi vlado sestavil z vsemi razen s SDS; ko pa so o tem pred meseci razmišljali v Prerodu, je bilo to malodane bogokletno dejanje. Seveda pa je težko verjetno, da bi Demokrati in NSI vstopili v vlado, ki bi jo vodil Golob.

S tem imajo težave tudi v Prerodu. »Ne predstavljam si mandatarja z bremeni, ki jih ima. Nihče ne sme biti nad zakoni. Zato vseskozi poudarjam, da naj izpostavijo neko drugo ime.

V takšnih situacijah je včasih treba žrtvovati kraljico,« je Prebilič ponovil stavek Goloba, ki ga je ta izrekel ob zamrzovanju Zorana Jankovića v Pozitivni Sloveniji leta 2013.

Primož Lavre

Takrat je Golob samega sebe označil za »tekača«, zdaj pa se obnaša kot »kralj«, kot nekdo, ki je »zrihtal« božičnico, pa višjo minimalno plačo in tako naprej, seveda na plečih gospodarstvenikov, še večkrat pa davkoplačevalcev. Se bo Golob umaknil, če bo to od njega zahteval Prebilič?

Seveda mora slednji sploh priti v parlament oziroma na šahovnico, kjer se vlečejo poteze, in tako preprečiti »kralju« iz nasprotnega moštva, da jih matira. V nasprotnem primeru bo Prebilič ostal v Evropskem parlamentu, s Prerodom pa vnovič poskušal srečo na zelo verjetnih predčasnih volitvah.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter