Bilo je 29. novembra 2017, nekaj minut čez poldne, ko sva se z Janezom Janšo na mojo pobudo zadnjič srečala na štiri oči. Ko sem se usedel za mizo nasproti Janše v njegovi pisarni na sedežu stranke na Trstenjakovi, sem takoj začutil, da se pogovor ne bo dobro končal.

Predsednik SDS Janez Janša je skoval prijateljske odnose z vidnimi hrvaškimi simpatizerji ustaštva. Nedavno je gostoval v oddaji Bujica na hrvaški televiziji Z1 in voditelju Velimirju Bujancu je razlagal, kako nevarna je slovenska levica, kako krivična je prepoved hrvaške komemoracije v Pliberku in zakaj bi rad šel na koncert Marka Perkovića Thomsona v Sloveniji.

Državni zbor se odpravlja na parlamentarne počitnice, napočil je čas kislih kumaric. Tudi za NSI Mateja Tonina, ki je prejšnji teden »bombardiral« medije z novico o ponudbi Anžetu Logarju za skupno listo za nastop na evropskih volitvah.

Na kranjskem okrožnem sodišču se je včeraj s pričanji nadaljevala obravnava odškodninske tožbe predsednika SDS in nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše zaradi sodnega procesa Patria. Po zavrnitvi njegovega zahtevka zoper tožilko in sodnike se nadaljuje obravnava 900.000 evrov visokega tožbenega zahtevka proti državi.

Evropski poslanci Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič so glasovali proti pozivu Evropskega parlamenta, ki je obsodil izjavo hrvaškega vojnega zločinca Daria Kordića, da bi svoje dejanje ponovil.

Razkrivamo zakulisje dogajanja v policiji, v kateri se za generalnega direktorja potegujeta sedanji vršilec dolžnosti Senad Jušić in njegov predhodnik Boštjan Lindav. Medtem ko policijska elita Jušića blati po medijih, ga terenski policisti in oba sindikata podpirajo.

Vlada bo ob opozorilih, da zaradi sprememb na družbenem omrežju Twitter uporabniki brez uporabniškega imena in gesla ne morejo spremljati informacij, objavljenih zgolj tam, te objavljala tudi na vladnem spletišču. Ob tem na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) dodajajo, da vlada in ministrstva za zdaj ne razmišljajo o umiku s Twitterja. Ambivalenten odnos te vlade do Twitterja ni presenetljiv, saj je recimo vladajoča stranka Gibanje Svoboda prenehala uporabljati to družbeno omrežje. Čisto drugače bi seveda bilo, če bi v premierski pisarni še vedno sedel strastni tviteraš Janez Jaša.

Sodelujoči v julijski raziskavi, ki jo za časnik Delo pripravlja Mediana, so bili bolj kritični do dela vlade kot prejšnji mesec, saj ga je negativno ocenilo nekaj manj kot 42 odstotkov vprašanih, kot pozitivno pa le še slaba četrtina. Razmerja med strankami pa se niso bistveno spremenila, malenkost sta se okrepili Gibanje Svoboda in SDS.

Andrej Lovšin zanika, da bi posloval z Ukrajinci. Po naših informacijah naj bi mu češko podjetje za posredništvo pri nabavi oklepnikov plačalo 7,5 milijona avansa, oklepnikov pa Ukrajinci niso dobili.

V kabinetu predsednice N. Pirc Musar naj bi bilo kar precej negodovanja zaradi dejavnosti nekdanjega predsednika B. Pahorja doma in v tujini? Zakaj neki? Saj je predsednica republike in s tem naj se ukvarja! Pahor pa je v bistvu lahko hvaležen T. Fajon, da ga ni »pritegnila« v stranko, saj mu takšna neformalna vloga daje mnogo več možnosti.

Predsednik vlade Robert Golob ima vedno manj razlogov za zadovoljstvo. Prejšnji teden je anketa agencije Mediana pokazala, da ima vlada več nasprotnikov kot podpornikov, njegovo Gibanje Svoboda pa je (spet) prehitela SDS Janeza Janše.

Prvi mož ameriškega podjetja Twitter Elon Musk je naznanil, da bodo začasno omejili število tvitov, ki jih uporabniki lahko vidijo na dan. To informacijo je objavil potem, ko so tekom včerajšnjega dneva številni uporabniki po svetu poročali o težavah pri dostopanju do Twitterja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Če se sprašujete, kako bo to odločitev prestal najbolj znani slovenski tviteraš Janez Janša, ki slovi po tem, da vsak dan ure prebije na twitterju, je odgovor v modri kljukici ob njegovem imenu: omejitev je zanj precej višja kot za uporabnike z nepotrjenimi računi.

Dolgo precej nemi finančni minister Klemen Boštjančič postaja vse bolj glasen. Prav njemu so mediji in strokovna javnost pogosto očitali, da ne vidi in ne sliši, da državni proračun ni vreča brez dna. Zdaj pa se skorajda vsak dan oglaša, češ da sredstva niso neomejena! Pravi, da moramo vedeti, kaj hočemo in kaj lahko! Zdaj je šele postal pravi finančni minister! Upajmo, da ne prepozno.

Da je strankarski šef z najdaljšim stažem med evropskimi političnimi skupinami pred pol leta na zaprtem sestanku poslanske skupine SDS kolegom zaupal, da na naslednjem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika stranke, ob tem pa pomenljivo pogledal Logarja, ki je sedel nekaj metrov stran, kaj bo porekel na to, je novica, mimo katere ne moremo.

»Gre še za eno makiavelistično potezo njenega predsednika: Janša želi s tem dejanjem Loredana zaščititi in mu, kolikor bo možno, podaljšati mandat,« so se v iniciativi Glas ljudstva odzvali o napoved SDS o vložitvi pobude za interpelacijo ministra za zdravje Danijela Bešič Loredana.

Kako je mogoče, da je šele po več kot šestih mesecih »pricurljala« vest (objavil jo je portal N1), da naj bi vodja SDS Janez Janša na seji poslanske skupine na Destrniku predsednika sveta stranke Anžeta Logarja pozval, da se bo moral odločiti, kakšna bo njegova nadaljnja politična pot oziroma ali bi prevzel vodenja SDS, ker sam na naslednjem kongresu leta 2025 ne bo več kandidiral.

Vlada Roberta Goloba je junija doživela zdrs javnomnenjske podpore, kažejo podatki najnovejše ankete Mediane za POP TV. Vlado tako podpira 43,1 odstotka vprašanih, 46,7 odstotka je ne podpira. Padec podpore se kaže tudi v padcu podpore Gibanju Svoboda. To je z 21 odstotki tako junija prvič v mandatu pristalo za stranko SDS (21,8 odstotka).

Poraženec lanskega trojnega referenduma in volitev v državni zbor stranko intenzivno pripravlja na naslednje državnozborske volitve. Na listo njegove SDS bi rad spravil tudi nekdaj močno in celo vodilno pomladno stranko – ljudsko stranko.

Zgodovinar in publicist Stane Granda, lani je pri Družini izšlo njegovo obsežno delo Pot v samoslovenstvo, v intervjuju pripoveduje o svoji udeležbi v vojni za Slovenijo. Zakaj se počuti prizadetega?

Če bi izbirala med dogodki, ki so se me dotaknili v zadnjem času, je med njimi gotovo izjava dr. Janeza Šušteršiča, nekdanjega finančnega ministra: v državnih podjetjih naj direktorje imenuje minister; če direktor »zavozi«, naj gre in z njim še minister (Večer). Dobra zamisel, potem bi bilo morda manj mojih in vaših in več sposobnih na položajih. A podobne stvari se marsikdo spomni, če ni v politiki, ko jo bolj od daleč spremlja, ko pa je v njej, mu pač ne pridejo na misel.