Glede na to, da je tožilstvo zadnji dve leti po prijavi Tatjane Bobnar v predkazenskem postopku že usmerjalo policijo, ni najbolj verjetno, da bi ovadbo Žgajnarjeva zdaj kar tako zavrgla. A vseeno je vprašanje, ali ima tožilka že dovolj dokazov za neposredno vložitev obtožnice na sodišče. Ostaja še tretja možnost, še najbolj verjetna, da vloži zahtevo za sodno preiskavo in tako postopek proti Golobu do morebitne pravnomočne obtožnice zavleče še za leto dni.

V razvitih demokracijah težko najdemo primer, da bi kak (bivši) minister prijavil svojega nadrejenega – predsednika vlade. In to za neki pogovor na štiri oči med dvema politikoma. Vojna, ki se jo gre odstopljena ministrica za notranje zadeve, je plod maščevanja, ker predsednik vlade ni želel podeliti polnega mandata njenemu izbrancu za mesto generalnega direktorja policije.

Toda zdi se, da Bobnarjeva, ki je kmalu po odhodu iz Golobove vlade našla pribežališče v kabinetu predsednice republike Nataše Pirc Musar, nastopa v tej zgodbi le v vlogi koristnega idiota za širše politične interese. Da je ovadba proti premierju prav eksplozivna, da lahko naredi pravi politični potres, o tem ni nobenega dvoma.   

Ne gre samo za vodo na mlin opoziciji, ki si zelo želi predčasnih volitev, pravosodna gonja proti Golobu očitno ustreza tudi »stricem iz ozadja« slovenske levice, ki od propada LDS naprej nastavljajo in nato ugašajo nove politične obraze. Če želijo narediti prostor novemu obrazu, novi levosredinski stranki, morajo pred tem politično likvidirati Goloba. Ker vedo in kar je tudi sam večkrat javno povedal, da ne bo kar tako odšel, ga je treba v to prisiliti, in to z »macolo po glavi«.

Pravnomočna obtožnica bi ga gotovo odnesla s premierskega položaja: podporo bi mu odtegnili koalicijski partnerici SD in Levica, prav tako najmanj polovica poslancev Gibanja Svoboda. Izhoda iz politične krize, ki bi nastala, pa sta samo dva: predčasne volitve ali novi mandatar, ki bi peljal vlado naprej do resnih parlamentarnih volitev.

Tatjana Bobnar kot dolgoletna karierna uslužbenka slovenske policije ima v tem represivnem organu gotovo še kar precej zvez in na nekatere policijske uslužbence večji vpliv, kot ga imata generalni direktor policije Senad Jušić in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Politični poker z največjimi vložki igrajo danes tako na levi kot desni. Na prizorišče do konca leta vstopa nov igralec, nova politična stranka Anžeta Logarja.

Na levem delu politične hemisfere pa se že dlje časa iščejo alternative, da bi po osipu podpore Gibanju Svoboda spet lansirali nov obraz, ki bi nekako čim bolj zajel to razočarano volilno telo. Tvegana igra z neznanim končnim izkoristkom  je tako na desni kot levi, kjer bi jih, kot trenutno kaže, pred morebitno vrnitvijo Janeza Janše na oblast lahko rešil le predsednik Uefe Aleksander Čeferin.

Novi evropski poslanec, nekdanji dolgoletni župan Kočevja Vladimir Prebilič je za Milana Kučana še »nepopisan list«, da bi kot novi obraz leve sredine nadomestil Golobovo Gibanje Svoboda. Poleg pravosodne vojne proti Golobu pa levi propagandisti vodijo tudi propagandno vojno. Širijo okrog, da je Gibanje Svoboda vse bolj podobno SDS in da tudi Golob vleče podobno sporne poteze, kot jih je Janša. Sledijo še namigovanja o možni veliki povolilni koaliciji med obema strankama, ki sta v tem mandatu na nasprotnih političnih bregovih.

Policijsko ovadbo proti Golobu pa si je moč interpretirati na dva načina. Ta po eni strani lahko služi za dokaz, da policija od vladajoče politike deluje avtonomno in neodvisno. Da zakoni veljajo enako za vse, da pred organi pregona ni varen nihče, niti predsednik vlade.

Arsen Perić

Mogoča pa je tudi druga bolj zarotniška razlaga – da je policija še naprej del t. i. globoke države. Da imajo na njeno delovanje večji vpliv mogočneži iz političnega zakulisja kot pa predstavniki legitimno izvoljene oblasti. Policija se tako po potrebi zlorablja v politične namene. Podobno kot KPK, ki prav tako po prijavi Bobnarjeve vodi postopek proti Golobu.

Ne glede na eno ali drugo razlago, pa lahko mirno zapišemo, da ima Tatjana Bobnar kot dolgoletna karierna uslužbenka slovenske policije v tem represivnem organu gotovo še kar precej zvez in na nekatere policijske uslužbence večji vpliv, kot ga imata generalni direktor policije Senad Jušić in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Omrežje Bobnarjeve je najbrž tudi poskrbelo, da je bila informacija o policijski ovadbi plasirana novinarki nacionalne televizije.

Kakšen bo nadaljnji politični razvoj dogodkov, lahko danes le špekuliramo. Politični tempo bo nedvomno diktirala tožilka Blanka Žgajnar, ki se je v javnosti najbolj neslavno proslavila v dveh zadevah; zastaranju Jankovićeve farmacevtke in s strani vrhovnega sodišča razveljavljeni obsodilni sodbi v zadevi Balkanski bojevnik.

Skoraj ni dvoma, da bo Žgajnarjeva zadevo Golob peljala naprej ne glede na končni sodni epilog. Da bi bil premer Golob za očitano kaznivo dejanje pravnomočno obsojen na zaporno kazen, se nekaterim pravnim poznavalcem zdi precej neverjetno.

Bolj verjetno od tega je, da bo KPK, ki jo vodi nekdanji sodelavec Bobnarjeve in njen osebni prijatelj Robert Šumi, čeprav se je iz postopka izločil, po zaslišanjih vseh vpletenih odločila, da je Golob kršil integriteto.