Po volitvah predsednika države, kjer je v prvem krogu zmagal s 34, v drugem pa izgubil z več kot 46 odstotki, je napovedal, da se bo zgodilo nekaj velikega. Janša ga je takrat še hvalil in videl možnosti, da postane predsednik stranke ali vlade. Čez pol leta je Logar ustanovil društvo Platforma sodelovanja, očitno brez posvetovanja z Janšo, saj je v upravni odbor društva imenoval Pikala.

Ko so bile opravljene ankete, koliko bi lahko dobila njegova stranka, je prvak SDS ugotovil, da ne bi bila njihova dodana, ampak »odvzeta vrednost«. Vse ankete so namreč pokazale, da bi Logarjeva stranka jemala predvsem volivce SDS in NSI (od četrtine do tretjine), na sredini in med neopredeljenimi bi prepričala zelo malo volivcev.

Vse ankete so namreč pokazale, da bi Logarjeva stranka jemala predvsem volivce SDS in NSI (od četrtine do tretjine), na sredini in med neopredeljenimi bi prepričala zelo malo volivcev.

Sledilo je obdobje Logarjeve izolacije iz SDS. Najprej je moral na zahtevo Janše odstopiti z mesta predsednika sveta stranke, nato so njemu in Evi Irgl, ki mu je sledila v Platformo, odvzeli koordiniranje lokalnih odborov v volilnem okraju, kjer sta bila izvoljena. Nista bila več vabljena ne na seje organov stranke kot tudi ne poslanske skupine.

Nato so vsem poslancem SDS ponudili v podpis izjavo o zvestobi stranki, ki jo je poleg Logarja in Irglove zavrnil še Dejan Kaloh. Vse tri so vrgli iz delovnih teles, jim omejili razpravo v državnem zboru ter preselili v zadnjo klop, kjer je že sedel Kaloh.

Še maja letos je Logar v intervjuju za Reporter upal, da bo na kongresu lahko prevzel SDS. A to so bili računi brez krčmarja (Janše). Ko so spremenili statut SDS, je bilo zgolj še vprašanje časa, kdaj bi jih vrgli iz stranke. Nihče izmed trojice tudi ni bil več evidentiran za poslanca. Zato Logarju ni preostalo drugega, kot da je izstopil iz SDS in napovedal ustanovitev svoje stranke do konca leta.

Seveda se zastavlja vprašanje, ali je Logar svoj zgodovinski trenutek zamudil ali pa pravzaprav prezgodaj ustanavlja svojo stranko. Oboje drži. Logarju je začel politični kapital kopneti takoj po predsedniških volitvah, kar so pokazale tudi ankete. Na začetku je računal na 20 odstotkov, nato 10, na koncu bo lahko vesel, če se bo uvrstil v parlament.

Prva ključna napaka je bila, da ni nastopil na evropskih volitvah, kjer bi lahko svoj politični kapital unovčil, podobno kot ga je njegov sotekmovalec na predsedniških volitvah Vladimir Prebilič. Slednji je obdržal podporo iz predsedniških volitev, Logar bi si jo lahko izmeril, nato pa se iz Evropskega parlamenta potegoval v državni zbor in za mandatarja.

Prva ključna napaka je bila, da ni nastopil na evropskih volitvah, kjer bi lahko svoj politični kapital unovčil, podobno kot ga je njegov sotekmovalec na predsedniških volitvah Vladimir Prebilič.

Dovolj bi bilo, če bi stranko ustanovil pol leta pred volitvami, zdaj pa tvega, da bodo volivci do takrat pozabili nanj. V tem primeru bi bila zanj najboljša rešitev povezovanje z NSI, morda s skupno listo NSI in SLS, katere mandatarski kandidat bi bil. Še vedno ima višjo javno podporo kot prvak NS Matej Tonin, da ne omenjamo skoraj neznanega prvaka SLS Marka Balažica.

Toda volivce najbolj zanima, na katero stran bo njihove glasove odnesel Logar, če se bo s svojo stranko uvrstil v parlament. Kot mandatarski kandidat skupne liste NSI in SLS bi se lahko potegoval za drugo mesto na volitvah, v tem primeru bi lahko računal na podporo nekaterih strank levo od sredine, ki bi ga imele za alternativo Janezu Janši, verjetnemu relativnemu zmagovalcu.

S samostojno listo pa bi lahko le odločal o podpori Janši ali levosredinskemu kandidatu. Težko je verjeti, da bi se upal ne podpreti Janše in vstopiti v vlado z levosredinskim predsednikom.