Zmagu Jelinčiču in vidnim članom SDS ni do pregona njihovega nekdanjega političnega sopotnika Teodorja Goznikarja, ki jim je pred leti grozil po pošti. Pri pregonu pa vztraja prvak NSi Matej Tonin, ki pravi, da je nujno treba raziskati ozadje in izvedeti, zakaj je Goznikar pošiljal grozilna pisma.

Samo Uhan, sociolog in profesor na FDV, o pravem uspehu referenduma o dodatkih k pokojninam za umetnike

Bojan Požar mora stiskati pesti za vrnitev Janeza Janše na oblast. Po letu 2022, ko se je z oblasti poslovila tretja Janševa vlada, je zanj manj denarja od medijskih agencij in državnih podjetij, prav tako pri njem ne »oglašujejo« več podjetja s po enim zaposlenim in brez možnosti, da se jih kontaktira.

Po nedeljskem referendumu politiko zaposlujejo analize izida glasovanja, pogledi pa so uprti tudi že v prihodnje volitve. Prvak NSi Matej Tonin vztraja, da njegove stranke v vladi, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša ne bo, ta odgovarja z vabilo članom NSi v SDS. Na drugi strani političnega pola pogovore o sodelovanju nadaljujeta Levica in Vesna.

Prve majske dni smo poslušali prepire, katera slovenska vlada je bila prva!? Demosova leta 1991 pod vodstvom Lojzeta Peterleta? Prva vlada po drugi vojni, ki jo je vodil Boris Kidrič? Morda pa vlada iz leta 1919, ki jo je vodil Josip Pogačnik? Če bi bili Slovenci podobni npr. Srbom, bi našli še kakšno pred letom 1919! Srbi so znani po tem, da znajo povzdigniti sebe, svojo zgodovino, da znajo celo poraze spremeniti v svoje zmage. Bitka na Kosovem polju s Turki leta 1389 je bila neodločena, a prej izguba kot zmaga, vendar jo Srbi slavijo kot zmago. Slovenci smo njihovo pravo nasprotje. Vse potlačimo!

Kaj izid nedeljskega referenduma pomeni za parlamentarne volitve prihodnjo pomlad? Zakaj je bil za novega papeža izvoljen prav ameriški kardinal Robert Prevost? Za nami je 80. obletnica konca druge svetovne vojne: kako so dan zmage obeležili v Moskvi, v Kijevu in v Ljubljani. O tem in drugih temah v novi epizodi Reporterjevega podkasta govorita Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Dejan Steinbuch.

V stranki Mi, socialisti!, ki jo ustanavlja poslanec Miha Kordiš s somišljeniki, so pripravili zahtevo za sklic referenduma o povečevanju vojaških izdatkov Slovenije. Danes so začeli zbirati podpise za referendum prek spleta, v četrtek se bo začelo tudi zbiranje podpisov na terenu, so sporočili. Referendumi (in grožnje z njimi) so sicer preverjeno orožje desnice in njenega prvaka Janeza Janše.

Na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike je bila najvišja volilna udeležba v volilnih okrajih na Štajerskem, kjer je sicer na volitvah med najnižjimi. Povsod je relativno zmagala SDS, zdaj pa je tam dosegla najvišje odstotke proti zakonu. Največ nasprotnikov zakona je bilo sicer v Škofji Loki (96,37 odstotka), kjer je bila tudi volilna udeležba najvišja v državi (41,31 odstotka).

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Predsednik SDS Janez Janša je ob uspehu na referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov dejal, da je rezultat zmaga razuma in "tistega dela volilnega telesa v Sloveniji, ki se zaveda, da se država v času mandata sedanje koalicije giblje v napačno smer". Ocenil je, da je takšni usmeritvi razumni del slovenskega volilnega telesa izrekel odločni ne.

Marinko Banjac, politolog, o SDS in kultu osebnosti njenega predsednika

Aktivni člani SDS so na neposrednih volitvah že izvolili predsednika Janeza Janšo, rezultati glasovanja pa bodo objavljeni na kongresu 24. maja v Ormožu.

V treh dneh predčasnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je na volišča prišlo le 23.102 volivcev (oz. 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ne glede na izid glasovanja je zelo verjetno, da kvorum (slabih 340.000 volilvcev, ki so pogoj za veljavnost referenduma), ne bo dosežen - SDS Janeza Janše, ki je referendum predlagala, bo v tem primeru doživela poraz.

Marko Radmilovič, novinar in publicist, o blaženem času, ko se ne bomo več ukvarjali z osamosvojiteljema

Janša je imel težavo, ker ni našel teme, ki bi mobilizirala ljudi – uspeh referenduma o dodatkih k pokojninam za zaslužne umetnike je zato vprašljiv. Kakšne so lahko posledice referenduma, kaj pomenijo spremembe na čelu SLS, se obeta zamenjava na vrhu Nove Slovenije in kakšen vpliv na slovensko politiko imajo kapitalska združenja in prostozidarske lože? O tem in drugih temah sta v novem Reporter podkastu spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Pred kongresom SDS, ki bo 24. maja v Ormožu, bodo ta četrtek, 8. maja, ob 18. uri potekale konference vseh strankinih občinskih odborov, na katerih bodo vsi člani neposredno izvolili predsednika stranke. Toda rezultate glasovanja bodo javno objavili šele na kongresu.

Minuli kongres SLS je pomenil poraz za prvaka SDS Janeza Janšo, ki je preko svojih medijskih podaljškov močno promoviral Nino Strah, za katero se je skrival nekdanji nosilec evropske liste Peter Gregorčič. Njegovi privrženci v stranki so bili popolnoma poraženi. Novi predsednici Tini Bregant ni niti čestital za zmago, čeprav je bila v njegovi zadnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Vodstvo SLS je še naprej odprto za pogovore o skupni listi z NSI Mateja Tonina, Fokusom Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Najbolj krvavi bi utegnili biti obračuni med glavnimi političnimi protagonisti levo od sredine. Tako za politično eksistenco kot za primat. Med Robertom Golobom in Vladimirjem Prebiličem.