Ta je zapisana v pogodbi Koalicija za uspešno Slovenijo. Koalicijska pogodba iz kaosa različnih strankarskih interesov ustvari red, je nekaka »ustava« vladajočih strank. Imela naj bi težo in ustvarila realnost. No, v realnem svetu je produkt človeškega kompromisa – minljiva, podvržena političnemu kupčkanju, v življenju se marsikaj ne utelesi. Odvisno tudi od tega, kdo vodi posamezen resor in kako politično močan je.

Pa vendar, pričakuje se, da zapisano v SDS kot vladajoči stranki jemljejo resno in da se bodo sistematično lotili izpolnjevanja zavez. »Slovenija potrebuje novo upanje, novo smer, novo vizijo za vse,« je po podpisu zaveze dejal predsednik NSI Jernej Vrtovec, ki je diplomiral iz teologije.

Zasebno in javno

Kaj dosti preverljivih ciljev, ko bi bilo ugotovljeno, kakšno je stanje zdaj in kakšno bo v posameznih letih do konca mandata, koalicijska pogodba ne premore. Na resorju infrastrukture, na primer, niso omenjeni nobeni projekti in časovnice, na resorju kulture nič ne izvemo glede prenove ljubljanske Drame ali NUK-a 2.

Marsikak pojem iz orožarne politično-idejnega boja ni omenjen. Denimo depolitizacija, podnebne spremembe, ne vemo, kakšen odnos bo imela vlada do verskih skupnosti, ki so v pristojnosti ministrstva za kulturo, saj o tem ni niti besede. Podpisnikom pogodbe je tuj pojem civilna družba.

Javno zdravstvo je omenjeno v formulaciji »sobivanje javnega zdravstvenega sistema in zasebnega«, kot da bi bila oba enako pomembna, čeprav je zasebno zdravstvo glede števila zaposlenih prej kot ne vendarle samo dopolnilo javnemu. Predvidena je »preučitev dodatnih pokojninskih stebrov ter spodbujanje dolgoročnega varčevanja za starost«. Te »stebre«, šlo je za predlog delodajalcev, so sindikati v pogajanjih o pokojninski reformi zavrnili.

bobo

Koalicija se je odrekla enotnemu plačnemu sistemu, saj bi vojska, policija, izobraževanje, kultura in socialnovarstvene storitve dobili ločene plačne sisteme. Skladno z obrnjenim razmerjem med zasebnim in javnim se menja tudi pristop v stanovanjski politiki.

Namesto množične javne gradnje (cilj 20 tisoč javnih najemnih stanovanj v desetih letih) in krepitve javnega fonda nova koalicijska pogodba prinaša premik k stimulaciji zasebnega trga, davčnim razbremenitvam in javno-zasebnemu sodelovanju. Na področju okolja se izpostavlja hitrejše umeščanje v prostor, varovanje okolje pa marginalizira.

Znanost ne obstaja

Ker je v pogodbi večkrat omenjena produktivnost, preseneča, da v poglavju Izobraževanje, znanost in mladina ni omenjena znanost. O visokem šolstvu priča posredno le splošen zapis, ki morda napoveduje, da bomo v tem mandatu po državi dobili še nekaj fakultet ali celo univerz: »Krepitev decentralizacije in kakovosti slovenskega univerzitetnega prostora.«

Medtem ko znanost ni niti omenjena, pa se je v pogodbi v poglavju o obrambi znašel sekretariat sveta za nacionalno varnost, ki da ne sme posegati v pristojnosti posameznih organov. Odtis afere Black Cube je očiten.

Ostanimo še pri eni »ideološki temi«. Prejšnja koalicija je ob burni razpravi prepovedala vsakršno javno poveličevanje nacističnih in fašističnih ideologij (tem so priključili še »kolaborantske organizacije iz časa druge svetovne vojne«), in to kar z novelo zakona o varstvu javnega reda in miru – s kaznovanjem prekrška.

Nova vladna kompozicija si je v poglavju o pravosodju zadala za cilj, da bodo prekršek »poveličevanja totalitarnih simbolov uredili enotno za vse totalitarne sisteme z namenom varovanja ustavnih vrednot«.

Nacionalni program za dvig produktivnosti

Fiskalni okvir gotovo ne bo omogočil, da bi koalicijski partnerji uresničili vse, kar so si zadali v pogodbi. Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek je našel 41 ukrepov, ki bodisi znižujejo javnofinančne prihodke ali povečujejo javnofinančne odhodke, ni pa nobenega dovolj decidirano napisanega ukrepa, ki bi te izgube nadomestil.

Nova vlada bo morala najprej pripraviti verodostojen pregled fiskalno obremenjujočih ukrepov in politik (prejšnje in zdajšnje oblasti), ugotoviti, za koliko bodo skrčili proračunsko blagajno, kdaj začno veljati, predvsem pa s čim bodo kompenzirali izgube.

Primož Lavre

Država potrebuje program dviga produktivnosti, ki bo usmerjen tudi v zasebne investicije (rast BDP že nekaj časa temelji na rasti državnih investicij), v spodbujanje tehnološke modernizacije, digitalizacije, avtomatizacije ... Koalicija se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo nacionalni program za dvig produktivnosti pripravila in uvedla v prvem letu mandata.

Četrta Janševa vlada seveda namerava upoštevati fiskalna pravila EU, obvladati proračunski primanjkljaj in postopno zmanjšati javni dolg. Napovedana je restriktivnejša politika javne porabe, vendar se koalicijska pogodba tu ustavi in ne pove, kaj se bo krčilo. Določen je limit: zgornja meja rasti izdatkov v obdobju mandata ne sme preseči inflacije.

Ne preseneča, da je ime finančnega ministra prvo prišlo v javnost. Janša je najpomembnejši resor vnaprej zaupal že nekaj let upokojenemu Andreju Širclju. Lojalnemu strankinemu kadru ne bo težko sprejeti že izvedenega velikega javnofinančnega udara v razmerah, ki tega nikakor ne dopuščajo.

Leta 2028 dve milijardi manj v proračunu

Razbremenitev dela, kot jo več kot nakazuje že interventni zakon, ekonomisti pozdravljajo, vendar obenem opozarjajo, da jo mora spremljati temeljita reforma tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna.

Ne smemo si namreč privoščiti upada kvalitete storitev javnega sektorja. Povprek fiskalno omejevanje oziroma varčevanje gotovo ne bi učinkovalo razvojno. V tem kontekstu velja omeniti nepremičninski davek, ki so se mu stranke, ki podpirajo vlado, odrekle že v predvolilnih programih.

Če bi z nepremičninskim davkom pobrali toliko kot sicer povprečno v državah EU, bi to lahko, kot je izračunal ekonomist dr. Marko Jaklič, zneslo dodatnih 500 milijonov evrov. S tem bi pokrili le 20 odstotkov izpada zaradi ukrepov, ki jih je že sprejela ali jih predvideva koalicija v interventnem zakonu in koalicijski pogodbi.

Facebook

Po njegovem izračunu kombinacija interventnega zakona in ukrepov, predvidenih s koalicijsko pogodbo, prinaša 1,75 milijarde evrov proračunskega izpada v letu 2027 in več kot dve milijardi v letu 2028. S tem bi se približali kar šestim odstotkom proračunskega primanjkljaja, česar si kot majhna država ne moremo privoščiti. No, že prej bi se odzvali finančni trgi in podražili servisiranje dolga.

Profesor Jaklič je pri izračunu predpostavljal, da bosta BDP oziroma produktivnost (rast BDP določata rast produktivnosti in prebivalstva) rasla letno za dva odstotka. Upošteval je tudi predpostavko, da bodo podjetja bolj motivirana in bodo več investirala, s čimer bi se povečali prilivi v proračunu, vendar bi se ti pozitivni učinki poznali šele na daljši rok, v ozir pa je treba vzeti tudi negotove geopolitične razmere v svetu in pretečo stagflacijo.

Sploh za majhne države velja, da glavne pobude za rast BDP prihajajo iz mednarodnega okolja. Povprek fiskalno omejevanje oziroma varčevanje bi delovalo vse prej kot razvojno.

Potrebna bo celovita davčna reforma

Koliko proračunskega denarja se bo odrekla oziroma zahtevala podpisana koalicijska pogodba? Kot je napovedal predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun, so pogodbo že morali dati pod drobnogled. Tudi tokrat ni napisana tako, da bi se jo dalo preveriti.

Do koalicijske pogodbe Golobove koalicije so bili precej kritični zaradi velike nedorečenosti, tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti opredeljenih ukrepov, ki so v veliki meri presegali štiriletni mandat. Koalicijska pogodba po besedah Kračuna v nedavnem pogovoru za Reporter ni dajala zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov.

Kračun razume interes strank, ki sestavljajo oziroma podpirajo novo vlado, da se gospodarstvo razbremeni dela davkov in prispevkov, vendar jim lahko uspe le v okviru celovite davčne reforme.

Primož Lavre

Upoštevati je treba tako prihodkovno kot odhodkovno stran proračuna. »V ozir morajo vzeti tudi časovni razkorak med takojšnjim zmanjšanjem prilivov v proračun in njihovo odloženo potencialno kompenzacijo. Na vsak način se davčne reforme pripravlja s tresočo roko, premišljeno, podprto z zanesljivimi finančnimi ocenami njihovih finančnih učinkov,« je dejal Kračun. Z drugimi besedami, manj denarja v proračunu je stvar gotovosti, to, kar naj bi ga nadomestilo, pa stvar optimističnih projekcij.

Pregon korupcije

Koalicija je kot prioriteto določila pregon korupcije. Pri tem vztrajajo Demokrati, glede na to, kaj se je vendarle razvedelo iz strogo nadzorovanih pogovorov koalicijskih partnerjev, pa lahko razberemo, da gre za zelo zahtevno zakonsko materijo, glede katere ni političnega soglasja.

Čeprav so stranke SDS, trojček okoli NSI, Demokrati in Resnica v zadnjem mesecu že velikokrat dokazale, da se znajo hitro poenotiti. V delovni verziji gre za Zakon o specializiranem pregonu korupcije in organiziranega kriminala (ZaSKOK). Da se o njem poenotijo in ga vložijo v državni zbor še pred imenovanjem vlade oziroma predlaganjem ministrske ekipe, vztraja mandatar Janša.

Sašo Bizjak

Zakon o ustanovitvi Skoka v 3. členu določa organizacijsko sestavo novega organa; sestavljale naj bi ga tri notranje organizacijske enote: Specializirano državno tožilstvo SKOK (SDT), Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Še vedno ne vemo, kaj kratica SKOK pomeni. (SKOK sicer poznamo kot okrajšavo za Projekt Skupaj za kompetence Obalno-kraške regije.)

Zakon kot cilj navaja vzpostavitev učinkovitega, koherentnega in zakonitega sistema preprečevanja, odkrivanja in pregona korupcije ter prenovo ureditve sodišč za zagotovitev učinkovitega in poštenega sodnega varstva. Tega bi zagotavljali specializirani kazenski oddelki pri okrožnem ter višjem sodišču v Ljubljani in Mariboru.

Skok bi vodili tožilci

Pravnik dr. Matej Avbelj, ki je sodeloval pri pripravi programa Demokratov Anžeta Logarja glede boja proti korupciji in ustanovitvi posebne enote Skok, je za STA pojasnil, da bi šlo za ločena stebra preventive in pregona korupcije pod eno streho. Združena sta znotraj enega organa z namenom krepitve učinkovitosti.

Specializirani organ bi imel ustrezno usposobljene ljudi, finančno in tehnično podporo, da bi se lahko boril proti najzahtevnejšim kaznivim dejanjem. Skok bi, denimo, skrbel tudi za pregon pranja denarja. Vodil bi ga državni tožilec, tožilstvo pa bi tudi vodilo in bilo odgovorno za pregon in odkrivanje korupcije.

Sašo Radej

Pri načrtovanju Skoka so se deloma zgledovali po hrvaškem Uskoku, deloma pa tudi po norveškem modelu oziroma po dobrih praksah, ki v EU že obstajajo. Poleg večje učinkovitosti bi bila po Avbljevih besedah jasnejša tudi odgovornost akterjev. V zdajšnjem sistemu se ta zlahka prelaga.

Ob kritikah Skoka v javnosti pa po njegovem mnenju spremljamo institucionalni egoizem v skrbi za lastno komoditeto. Problem je politična volja, skrbi ga, da politika tega predloga ne bi razvodenila in bi dobili le lepotne popravke, nič pa se ne bi spremenilo.

Avbelj pravi, da se korupcijo lahko preganja zgolj z neodvisnim in samostojnim organom, ki ima jasna pooblastila. Pri tem je ključno, da je tožilstvo tisto, ki vodi, usmerja in nadzira policijo, in ne obratno. To je sicer že zdaj predvideno po zakonu o kazenskem postopku, vendar se ne izvaja. Iz njegove prejšnje vlade vemo, da Janezu Janšu ni povšeči samostojnost tožilcev.

Kaj menijo deležniki in strokovna javnost?

V pristojnosti predsednika republike je imenovanje senata, obeh podpredsednikov in predsednika KPK. S tem je poudarjena samostojnost in neodvisnost tega organa.

Če bo KPK pod tožilsko streho, bo predsednik države to kompetenco izgubil. Z njenim statusnim preoblikovanjem bi se tudi močno skrajšal mandat komaj imenovane predsednice KPK nekdanje civilnodružbene aktivistke Katarine Bervar Strnad. KPK v koalicijski pogodbi sicer ni omenjena.

Avbelj opozarja na institucionalni egoizem, pa vendar je že pri snovanju zakona pomembno, da so pritegnjeni vsi, ki jih zadeva. Dokler zakon pripravljajo poslanci oziroma stranke, so deležniki in strokovna javnost izključeni ali pa slednja sodeluje netransparentno.

Sašo Radej

Ne manjka razlogov, da bi bilo edino primerno počakati na vlado in novega ministra za pravosodje. Politika ima očitno za to hitenje veliko razlogov. Pred uvajanjem tako korenite novosti bi bilo treba analizirati, pri katerih organih in zakaj pri pregonu korupcije prihaja do težav oziroma neučinkovitosti.

V pogodbi sicer ni opredeljeno sodelovanje z deležniki v pravosodju, tako kot denimo v poglavju o zdravstvu, kjer so prijazno zapisali: »Vzpostavitev dialoga z vsemi deležniki v zdravstvu. Konec vojne z zdravniki, ki jo je začela prejšnja vlada.« Sodstvo je tretja veja oblasti in vsakršne zakonodajne spremembe so mogoče le v dialogu med njimi.

Še ena sodna reforma

Odhajajoči vladi je v dokaj težavnem in dolgem procesu (medtem je odstopila tudi ministrica Švarc Pipan) dialoga s sodstvom le uspelo uzakoniti sodno reformo, ki bo začela veljati prihodnje leto, v delu pa se izvaja že letos. Stranke, ki postavljajo novo vlado, so že v prvem odstavku poglavja o pravosodju napovedale že novo reformo sodstva.

O njej nato ni govora, navesti pa velja naslednji odstavek: »Izvedba reforme upravljanja sodstva v sodelovanju s Sodnim svetom v prvih 12 mesecih mandata, z določitvijo jasnega modela upravljanja, sestave ter krepitvijo transparentnosti, strokovnosti in odgovornosti delovanja.«

Primož Lavre

Gre za problem nadzora nad delovanjem sodnikov, ko se ugotavlja, denimo, zakaj nekatere zadeve stojijo predolgo. Poznavalci so opozorili, da mora iti za napako, saj upravljanje sodstva ni stvar, s katero se ukvarja sodni svet. Upravljanje sodstva je naloga sodne uprave, to pa sestavljajo predsedniki sodišč in vodje skupnih služb.

Nujno bi bilo treba spremeniti zastareli kazenski zakon, ki omogoča vsa mogoča zavlačevanja, neučinkovito vodenje postopkov. Problematična je še zlasti sodna preiskava. Že od leta 2003 si skoraj vsaka vlada prizadeva za njeno odpravo in uvedbo preiskave, ki bi potekala pod okriljem državnega tožilca (t. i. tožilske preiskave), a jim to ne uspe. Tega cilja v koalicijski pogodbi ni.

Obrat v desno kot razvojni obrat

Referendum o interventnem zakonu bo volivcem ponudil priložnost, da že kmalu po volitvah sodijo o legitimnosti smeri, ki jo – tudi s koalicijsko pogodbo – že utira nova oblast.

Sindikati, ki zahtevajo referendum, radi povedo, da bomo glasovali o tem, v kakšni državi želimo živeti. Takšnega položaja v slovenski parlamentarni zgodovini ne poznamo – in ga morda tudi ne bomo, če ustavno sodišče referenduma ne dovoli.

Primož Lavre

V strankah nove oblasti in njihovi podporniki so prepričani, da njihovi ukrepi ljudem koristijo, zato ne razumejo sindikatov, da so, denimo, proti višjim plačam, nižjim davkom, proti ukinitvi prispevka za dolgotrajno oskrbo, proti nižjemu DDV-ju za 15 osnovnih živil, proti ugodnejšim najemninam za mlade ... Sindikalna stran je označena za orodje opozicije, zato pod to vlado ne bo socialnega dialoga, Ekonomsko-socialni svet pa že lahko zapre vrata, še preden jih je sploh odprl.

Morebitni poraz nove oblasti na morebitnem referendumu bi dal opoziciji in njej naklonjeni civilni družbi v roke močno orožje v blokiranju obrata v desno oziroma – rečeno z dikcijo Zbora za Slovenijo, ki se je te dni oglasil v podporo nove vladne ekipe – razvojnega obrata Slovenije.

»Umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol«

V poglavju Izobraževanje, znanost in mladina, so že v prvem stavku odrezavo zagrizli v ideologijo: »Ideološko nevtralna šola, ki jo zagotavlja 41. člen ustave RS. Umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol.« Takšna napoved umika ideoloških vsebin politike seveda že sama po sebi ne more biti ideološko nevtralna.

Primož Lavre

Medtem ko o javnem šolstvu pogodba ne pove ničesar, pa napoveduje pravičen sistem financiranja zasebnih vrtcev in šol. Vzgojna razsežnost šole ni omenjena, razen ko se podpisniki zavzamejo za svobodo odločanja o vzgojnih pristopih. Intenca je, da se vzgoja vzame učiteljem v javnih šolah in prepusti staršem. Temu ustreza tudi sestava svetov šol.

Veljavna sestava svetov šol obsega pet predstavnikov delavcev/zaposlenih, tri predstavnike ustanovitelja in tri predstavnike staršev. Koalicijska pogodba predvideva izenačitev moči na sistem »3 + 3 + 3«, kar pomeni po tri predstavnike za vsako od teh skupin.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter