Ob 30. obletnici Odbora za varstvo človekovih pravic se njegov član Igor Omerza spominja burnih okoliščin nastanka in delovanja odbora.

Na 11. Pučnikovem simpoziju, ki ga je včerajv Slovenski Bistrici priredil Inštitut dr. Jožeta Pučnika v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung, so spregovorili o procesu proti četverici pred 30 leti in odmevih takratnih dogodkov v današnjem času. Svoje poglede sta predstavila tudi takratna akterja Janez Janša in David Tasić.

Umrl je Boris Mužič, še eden od vodilnih udbovcev, ki so vpleteni v umor mladega, 25-letnega hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca - Stipeta. Mužič je namreč organiziral, v funkciji namestnika načelnika slovenske Udbe (načelnik je bil takrat Egon Conradi) njegovo ugrabitev (ugrabljen 3. julija 1972 v Salzburgu), ga dal omamljenega in opremljenega z lažnim pasošom prepeljati v Ljubljano, kjer se je julija 1972 za njim izgubila vsaka sled. Vzela ga je ljubljanska udbovska noč in megla.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču bi morali danes zaslišati Janeza Zemljariča v kazenski tožbi proti novinarju Igorju Kršinarju, a je nekdanji šef Udbe sodniku včeraj spet sporočil, tako kot v ponedeljek, da je še bolan.

Obravnava zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja, ki ga toži Janez Zemljarič, prestavljena, ker je sodnik hotel zaslišati tudi nekdanjega udbovca, ki ga ni bilo na sojenje.

»Obtoženega Romana Leljaka se oprosti obtožb storitve kaznivega dejanja razžalitve,« je razsodil okrožni sodnik dr. Ciril Keršmanc v zasebni tožbi nekdanjega načelnika SDV Janeza Zemljariča, poznejšega visokega funkcionarja v komunističnem režimu, danes pa vplivnega gospodarstvenika in strica iz ozadja.

Aleksander Lucu spet obračunava z Radom Pezdirjem in manipulira z lažnim vlomom v stanovanje pokojnega Nika Kavčiča.

Arhivski dokumenti, ki jih razkrivajo Roman Leljak, Igor Omerza in Rado Pezdir, zelo skrbijo nekdanje veljake totalitarnega režima

Razkrivamo in objavljamo udbovske dokumente, ki najbolj razburjajo del slovenske strokovne in laične javnosti.

Nedavna razkritja Igorja Omerze v knjigi o Borisu Pahorju, v kateri je objavil dokumente o sodelovanju nekaterih zamejskih Slovencev z nekdanjo SDV ter Jožeta Pirjevca z italijanskim Digosom, je tako hudo vznemirilo Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, levo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, da so se njeni veljaki pritožili Milanu Kučanu, bivšemu predsedniku slovenske partije in države.

Zadnja knjiga raziskovalca in publicista Igorja Omerza o udbovskem nadzorovanju zamejskega pisatelja Borisa Pahorja, v kateri je objavil tudi udbovski dokument o tem, da naj bi Pahorja spremljal celo zgodovinar Jože Pirjevec in o njegovih dejavnostih obveščal italijanski Digos, je zelo razburila nekatere novinarske in zgodovinarske kroge, ki politično sodijo na levico.

»Tarča sem obtožbe, ki jo je sprožil v svoji zadnji knjigi Igor Omerza, da sem Vas v letih 1988 in 1989 ovajal Digosu,« v javnem pismu, ki ga je objavilo Delo, piše zgodovinar Jože Pirjevec pisatelju Borisu Pahorju.

Saj ni res pa je: zgodovinar in doktorski študent Luka Lisjak Gabrijelčič je po tviterju po Reporterju zlil golide gnojnice zaradi objave dokumenta SDV o tem, da je zgodovinar Jože Pirjevec v osemdesetih letih italijanski tajni službi Digos ovajal slovenskega pisatelja iz Trsta Borisa Pahorja. Zdaj pa bo Lisjak ob Pahorju nastopal na letošnjem festivalu Mesto knjige v Novi Gorici, ki poteka od danes do naslednjega četrtka.

Mohorjeva družba iz Celovca je predstavila knjigo publicista Igorja Omerze z naslovom Boris Pahor - V žrelu Udbe, v kateri je dokumentirano skoraj štirideset let tajnega spremljanja Pahorja s strani nekdanje Službe državne varnosti (SDV).

Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je za Primorski dnevnik »absolutno zanikal«, da bi bil zaupnik italijanske obveščevalne službe Digos.

Publicist in raziskovalec Igor Omerza v svoji novi knjigi razkriva udbovske dokumente o Borisu Pahorju in njegovih sopotnikih v zamejstvu in matični domovini.

Zgodovinar Jože Pirjevec je italijanski tajni službi ovajal zamejske Slovence, med njimi Borisa Pahorja

Pred tridesetimi leti, 16. februarja 1987, je izšla znamenita 57. št. Nove revije z naslovom, ki je pri takratni oblasti zbudil nelagodje in srd: Prispevki za slovenski nacionalni program. Pobudo za reševanje »slovenskega nacionalnega vprašanja« je namreč prevzela intelektualna opozicija. Po mnenju Petra Jambreka je revija simbolno oznanila prihod »slovenske pomladi«.