Zamejski časopis je Pirjevca spraševal v soboto, ko smo na spletni strani Reporterja objavili dokument nekdanje SDV, da naj bi Pirjevec Digosu poročal o aktivnostih tržaških Slovencev, med njimi tudi pisatelja Borisa Pahorja. Na naša vprašanja je Pirjevec odgovoril: »Potem ko ste me razglasili na renegata, me nič ne more presenetiti.« (POVEZAVA DO ČLANKA)
»Seveda je novica iz trte izvita,« je Primorskemu dnevniku med svojim potovanjem na Kavkaz odpisal Pirjevec in dodal, »da sem bil v letih, ko naj bi bil v stiku z Digosom, predsednik dveh najpomembnejših kulturnih ustanov zamejskih Slovencev: Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega stalnega gledališča. Ali mislite, da bi mi SKGZ in Udba zaupali tako pomembne in prestižne funkcije, če bi me sumili, da sem italijanski vohun?«
Ob tem je Pirjevec dodal, da že skoraj štirideset let sodeluje s Primorskim dnevnikom in da si težko predstavlja, da bi ga v času, ko je še obstajala stara Jugoslavija, trpeli kot sodelavca, če bi imeli najmanjši sum o njegovi lojalnosti. Pirjevec priznava, da ga je v času, ko je bil član kulturnega odbora SKGZ skušala Udba angažirati kot svojega sodelavca: »Obranil sem se tako, da sem prosil Žarka Raceta, naj intervenira v Ljubljani. Pritiski, ki so bili pogosti in zelo nadležni s strani nekega Kodriča, so nato ponehali. Baje je Žarko govoril z Lidijo Šentjurc ali Vido Tomšič.« (POVEZAVA DO ČLANKA)
Dokument nekdanje SDV o sodelovanju Pirjevca z Digosom je v Arhivu RS našel raziskovalec in publicist Igor Omerza, ki ga je objavil tudi v svoji zadnji knjigi Boris Pahor – V žrelu Udbe, ki jo nocoj ob 18.30 predstavlja v Trstu, v prostorih Tržaškega knjižnega središča na Oberdankovem trgu, jutri zvečer ob 18. uri pa v Ljubljani v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v stavbi Name. Glede na burne reakcije je pričakovati zelo veliko udeležbo in polemično razpravo.
»Demanti Jožeta Pirjevca jemljem na znanje, a mu ne verjamem. Našel sem kar dva dokumenta slovenske tajne politične policije (ponarodelo Udbe), ki opisujeta, kakšni so bili (po vsebini) njegovi stiki z italijanskim Digosom. Vse to sem natančno povzel oz. citiral v moji knjigi o Pahorju in Udbi. Našel sem tudi poskus njegovega 'vrbovanja' s strani Udbe in ta poskus slovenskih tajnih političnih policajev objavil v knjigi Karla - Udba o Dragi,« odgovarja Igor Omerza.
»Sedaj pa vidim iz današnjega Primorskega dnevnika, da se je Pirjevec temu angažiranju izognil s posredovanjem tržačana Žarka Raceta v Ljubljani. "Baje" (Pirjevčeva dikcija) je intervenirala Lidija Šentjurc ali Vida Tomšič. To pa je še en pomemben prispevek k razumevanju, kako je Udba bila "politično" vodena tako v Trstu kot tudi v matici. Je pa tudi dokaz o verodostojnosti udbovskih dokumentov, saj Pirjevec priznava poskus vrbovanja, kot to piše tudi Udba sama in sem jaz to v celoti citiral v knjigi o Karli.«
Omerza v knjigi o Borisu Pahorju večkrat omenja Pirjevca. Udbi je o njemu med drugim poročal tudi zgodovinar Boris Gombač, sodelavec s kodnim imenom Arhivar, vse to pa je v informaciji iz leta 1980, pod katero je podpisan načelnik SDV Ivan Eržen, zapisal udbovec Branko Pirc: »V zvezi honorarnega (incaricato) profesorja zgodovine južnoslovanskih ljudstev Pirjevca (Pieracci) je povedal, da si je leta v preteklosti neaktiven, vsled donosnosti slovenstva nadel slovenski priimek, čeprav mu prej ni bil na voljo, da se je vedelo, da je po narodnosti Slovenec. Imenovani je v socialistični stranki in je kandidat za evropski parlament. Veliko potuje v München. Ko se je 'Arhivar' v zvezi njega pogovarjal s predsednikom SKGZ Racetom, zakaj sploh gledamo tako osebo v svojih vrstah, mu je le-ta dejal 'tudi take rabimo tako mi kot oni nas'.«
