Zamejski zgodovinar Jože Pirjevec je danes eden od zelo vnetih privržencev slovenske levice, nastopal je v LDS, nato v Solidarnosti, je tudi član predsedstva borčevske organizacije ZZB NOB in predsednik njene zgodovinske komisije. Zato je toliko bolj šokantno odkritje Igorja Omerze, avtorja knjige Boris Pahor – V žrelu Udbe, ki je med gradivom nekdanje SDV v Arhivu RS našel dokument, da je bil Jože Pirjevec leta 1988 sodelavec italijanske obveščevalne službe Digos, kateri je poročal o delovanju zamejskih Slovencev.
Tako je zanesljivi sodelavec Udbe Dragiša, bivši pripadnik italijanske policije, na operativnem pogovoru s koprskim udbovcem Silvanom Ruminom izjavil: »Tržaški DIGOS je vršil stalni nadzor nad članom slovenske skupnosti Pahor Borisom. Kontrolirali so ga zaradi politične aktivnosti znotraj stranke. Pred vsakim večjim shodom ali manifestacijo, na katerem je imel Pahor govor, so na Digosu z njim opravili razgovor. Ob srečanjih Drage so ga pokrivali preko profesorja zgodovine Pirjevec Jožeta. Na zvezi ga je imel upokojeni delavec DIGOS Cosoli Elvino. Pirjevec je bil eden najaktivnejših zaupnikov Cosolija in mu redno dostavljal materiale Drage in dajal podatke o aktivnostih zamejskih Slovencev. Občasno je prišel poročat tudi na kvesturo.«
Ta zapis je objavljen na drugi strani tristranskega dokumenta, ki ga je podpisal načelnik centra SDV Koper Matjaž Uršič, na prvi strani pa je malce skrajšana ista vsebina. Kot piše Omerza v svoji najnovejši knjigi, je podobno zapisano tudi v obsežni udbovski študiji o tržaški kvesturi in Digosu iz avgusta 1989, v kateri Zoran Debeljak iz X. oddelka (analitika) SDV piše: »Pirjevec Jože, profesor zgodovine na tržaški univerzi. Bil je na zvezi Cosoli Elvina, med njegovimi najaktivnejšimi zaupniki, Preko njega je DIGOS zbiral informacije o članku SSk Borisu Pahorju in pokrival vsakoletno Drago, dajal pa jim je tudi informacije o dogodkih v Rižarni in v zvezi z bazoviškimi fojbami.«
Omerza pojasnjuje, da je imel Elvino Cosoli, ki je umrl lani, v političnem oddelku tržaške kvesture oziroma Digosu nalogo pokrivati področje ob meji: Bazovico, Opčine in Repentabor. Sodelavec Udbe s kodnim imenom Pisar, ki je urejal črno kroniko v Primorskem dnevniku in se je dnevno zadrževal na tržaški kvesturi ter zato zelo dobro poznal policiste, ki so ga obveščali tudi o zaupnih zadevah, je Cosolija okaraketiriziral kot »alkoholika in blebetača« in po pisanju Omerze k temu dodal: »Kadar je pod vplivom alkohola, poveličuje Hitlerja in nacionalizem. Je zagovornik trde roke. Zaničuje jugoslovanski družbeni sistem in Slovence.«
»Tržaški DIGOS je bil v 80. letih 20. stoletja razdeljen v šest uradov, in četrti (Ufficio per partita) je imel v svojem delokrogu tudi spremljanje slovenske manjšine v Italiji (peti urad pa tudi zavarovanje tujih predstavništev). Tako npr. je leta 1979 DIGOS nadzoroval in varoval jugoslovanski generalni konzulat, begunsko taborišče Padriče, RAI postajo A, slovensko gledališče, sedež SKGZ, prostore raznih slovenskih institucij v ul. Donizetti, vse slovenske osnovne in srednje šole, IRET, predstavništvo gospodarske zbornice in Ljubljansko banko, patruljiral je po vaseh ob jugoslovansko-italijanski meji,« piše Omerza.
Seveda DIGOS ni bil klasična politična policija kot pri nas Udba, ampak je šlo po besedah Igorja Omerze (v tokratnem intervjuju za Reporter) »bolj za varnostno agencijo, ki naj bi med drugim preprečevala ekscese, ki bi zapletali odnose z Jugoslavijo.« A ključni problem je seveda Pirjevčevo sodelovanje s človekom, ki je bil izrazito nacionalistično in protislovensko usmerjen.
Jožeta Pirjevca smo vprašali, za kakšno sodelovanje je šlo in koliko časa je sodeloval z omenjeno italijansko obveščevalno službo, v kakšnih stikih je bil z Elvinom Cosolijem in glede na to, da je za njegovo početje vedela SDV, ali je morda sodeloval tudi z jugoslovansko tajno službo in torej bil dvojni agent. »Odgovor je kratek. Po tem, ko ste me razglasili za renegata, me nič ne more presenetiti,« nam je odgovoril Jože Pirjevec.
Dolga leta je uporabljal italijansko ime Giuseppe Pierazzi. Zaradi očitkov o renegatstvu (odpadništvu) je kazensko preganjal kolumnista Reporterja Boštjana Turka in na vrhovnem sodišču izgubil spor. Še vedno pa zaradi tega zapisa odškodninsko toži prejšnjega izdajatelja Reporterja, družbo Prava smer.