»Nič ne pomaga moje opozorilo, da sem bil v tistem času predsednik Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega narodnega gledališča. Obakrat na pobudo SKGZ, pri čemer je težko verjeti, da bi omenjena krovna organizacija, vezana na Ljubljano, postavila na čelo dveh najpomembnejših slovenskih kulturnih ustanov v Trstu 'italijanskega špijona', kot pravi Jože Možina.«
V nadaljevanju razčiščuje svoje odnose s Pahorjem, češ da ga je vseskozi podpiral, vendar pa da je njegovo polemiko z njim narobe razumel: »Ta epizoda je vrgla senco na najine odnose, kar pa mi ni preprečilo, da bi s spoštljivim zanimanjem ne sledil Vaši pokončni kritiki jugoslovanskega režima, čeprav se nisem strinjal z njeno radikalnostjo. Menil sem namreč, da Slovenci v zamejstvu jugoslovansko zaščito potrebujemo, če hočemo ohraniti svoje gospodarske in kulturne institucije. To moje stališče je dobro razumel Žarko Race, ki je o meni rekel, kot je zapisano v Omerzovi knjigi, 'tudi takšne rabimo'.«
Pirjevec se v sestavku sklicuje na dva oziroma celo tri udbovske dokumente, ki jih je Igor Omerza objavil v svoji knjigi Boris Pahor: V žrelu Udbe. Prva dva sta zanj neverodostojna, tretji pa očitno dovolj verodostojen, da ga celo citira.
Začnimo z dokumentom iz maja 1988, v katerem SDV med drugim piše, da je tržaški Digos nadzoroval politične aktivnosti Borisa Pahorja in da so ga »ob srečanjih na Dragi pokrivali preko profesorja zgodovine Jožeta Pirjevca«, ki ga je »imel na zvezi upokojeni delavec Digos Elvino Cosoli.« Temu naj bi Pirjevec »redno dostavljal materiale iz Drage in dajal podatke o aktivnostih zamejskih Slovencev. Občasno je prišel poročati tudi na kvesturo.«
Ta dokument je podpisal načelnik centra SDV Koper Matjaž Uršič, ob njem pa je oznaka, da gre za preverjen vir in za nepreverjeno informacijo. Toda identična »obtožba« je tudi na udbovskem dokumentu iz avgusta 1989, na katerem pa ne piše več, da naj bi bila informacija nepreverjena, kar pomeni, da so medtem njeno verodostojnost potrdili drugi viri.
V tem dokumentu Zoran Debeljak iz X. oddelka (analitika) SDV med drugim piše: »Pirjevec Jože, profesor zgodovine na tržaški univerzi. Bil je na zvezi Cosoli Elvina, med njegovimi najaktivnejšimi zaupniki. Preko njega je DIGOS zbiral informacije o članku SSk Borisu Pahorju in pokrival vsakoletno Drago, dajal pa jim je tudi informacije o dogodkih v Rižarni in v zvezi z bazoviškimi fojbami.«
Si zamislite, kakšen škandal bi nastal, če bi pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji redno poročali Sovi, NPU ali policiji, kaj počnejo njihovi rojaki in o čem se pogovarjajo na svojih srečanjih.
Zanimivo pa je, da se Pirjevec sklicuje na udbovski dokument iz leta 1980, pod katerega je podpisan načelnik SDV Ivan Eržen, v njem pa piše: »V zvezi honorarnega (incaricato) profesorja zgodovine južnoslovanskih ljudstev Pirjevca (Pieracci) je povedal, da si je leta v preteklosti neaktiven, vsled donosnosti slovenstva nadel slovenski priimek, čeprav mu prej ni bil na voljo, da se je vedelo, da je po narodnosti Slovenec. Imenovani je v socialistični stranki in je kandidat za evropski parlament. Veliko potuje v München. Ko se je 'Arhivar' v zvezi njega pogovarjal s predsednikom SKGZ Racetom, zakaj sploh gledamo tako osebo v svojih vrstah, mu je le-ta dejal 'tudi take rabimo tako mi kot oni nas'.«
Udbovski vir Arhivar je bil zgodovinar Boris Gombač, ki prav tako kot Pirjevec prihaja iz zamejstva. Slovenska manjšina je bila namreč prestreljena z udbovskimi ovaduhi, Udba pa je imela svoje sodelavce tudi v kvesturi (policiji), od koder izhaja informacija o Pirjevčevem sodelovanju z Digosom. Res pa Digos ni bil tajna policija totalitarne države kot Udba v Jugoslaviji, ampak služba v okviru policije, ki skrbi za javni red in mir ter preprečuje morebitne izgrede ali teroristične akcije.
A vendar je zelo nenavadno, če je »zavedni Slovenec« tej službi poročal o tem, kaj počnejo njegovi rojaki. Kot da bi bili potencialni teroristi ali izgredniki. Si zamislite, kakšen škandal bi nastal, če bi pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji redno poročali Sovi, NPU ali policiji, kaj počnejo njihovi rojaki in o čem se pogovarjajo na svojih srečanjih.
