Janša: Drnovšek ni nikoli izrekel imena Milan Kučan – samo s prstom je kazal na njegovo pisarno

"30 let je, odkar je slovenska pomlad - po več desetletjih diktature - začela dobivati večbarvno politično sliko: pojavile so se prve politične pobude in gibanja, slovenska civilna družba se je prvič množično odzvala na kršenje temeljnih človekovih pravic. To je bil čas, ko je dr. Jože Pučnik izdal znamenito knjigo Kultura, družba in tehnologija ter se odločil, da se bo vrnil v domovino in politično aktiviral v nastajajočem demokratičnem gibanju," je okroglo mizo začel moderator Metod Berlec.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je orisala zgodovinsko ozadje takratnega dogajanja. Ne dvomi, da je bila Jugoslavija totalitarna država, pri čemer je citirala podatek, da je bilo v letih od 1981 do 1985 na Slovenskem v zaporu 440 političnih zapornikov, po neuradnih podatkih najverjetneje še več. "To, kar danes slišimo, da je v 80 letih šlo že za neko mehko varianto socializma oziroma samoupravljanja po meri človeka, celo da je partija sama položila oblast v roke novim političnim strankam in gibanjem, še zdaleč ne drži," je dejala.

"Po 30 letih je pogled na takratno dogajanje nekoliko bolj jasen, a še danes ne vemo vsega," je povedal Tasić. Žalosti ga, da še posebej mlajše generacije zelo malo vedo o teh dogodkih. "Celo starejši se ne spomnijo več vsega tega, kar je pripeljalo do konca totalitarnega sistema pri nas. Zgodovinski spomin je opešal in to izkoriščajo sile, ki želijo obnoviti socializem, zdaj sicer v novi obliki kot neke vrste demokratični socializem, a v tem vidim veliko nevarnost. Moramo se spomniti, da je bil socializem obsojen na svoj konec, ker je bil ekonomsko nevzdržen," je dejal.

Po ocenah predsednika SDS Janše je bil konkreten rezultat takratne energije med Slovenci, ki so jo med drugim zanetili proces proti četverici in posledični protesti v Ljubljani, ustanovitev slovenske države. "So pa tisti, ki so takrat izgubili državo, to državo potem hitro spet ukradli," je dejal.

"Zelo podcenjujoče do ljudi je bilo poslušati leta 2012 kričanje na tako imenovanih ljudskih vstajah, češ pred 20 leti ste nam ukradli državo. Ravno tisti, ki so to kričali, so jo ukradli," je nadaljeval Janša. Ključni akterji na drugi strani po njegovih besedah še danes lažejo in skrivajo dejstva. "Na nek način končnega odgovora, ali je ta energija dokončno izgubljena ali porabljena, še ni," je ocenil.

Publicist Igor Omerza meni, da ta energija med Slovenci še vedno tli. "Vrednota slovenske države in demokratizacije med ljudmi je kljub vsem težavah, ki jih imamo, ogromna. Takšni dogodki, kot je današnje srečanje, je dobra priložnost, da se te stvari povedo," je dejal.

Uvodoma je zbrane nagovoril ustanovitelj Inštituta dr. Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik, Pučnikov sin, ki zdaj živi v Trstu. "Cilj našega inštituta je spodbujati politično kulturo. To je bil cilj Jožeta Pučnika. Politična kultura je to, da razumemo, kaj se v državi dogaja, in kar ne razumemo, skušamo razumeti. To nas motivira, da potem odločamo. Odločamo pa na volitvah. Zato moramo iti na volitve in voliti," je dejal.

Simpozij so zaključili s podelitvijo Pučnikove plakete za prispevek k razvoju demokracije ter potrdil o uspešnem zaključku 27. generacije Akademije dr. Jožeta Pučnika.