Na Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča v Haagu se bo danes začel prizivni postopek v primeru sojenja bivšemu poveljniku sil Republike srbske generalu Ratku Mladiću, ki je bil leta 2017 obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v BiH.

Predsednik Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) Carmel Agius je Varnostnemu svetu ZN sporočil, da se bosta preostali sojenji obtoženim za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali v prvi polovici prihodnjega leta. Gre za sojenji Ratku Mladiću ter Jovici Stanišiću in Franku Simatoviću.

Nekdanji predsednik Republike srbske Radovan Karadžić se je včeraj pritožil na odločitev Prizivnega senata Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu, ki mu je kazen za zločine med vojno v Bosni in Hercegovini prejšnji teden zvišal s 40 let na dosmrtno zaporno kazen, so sporočili s sodišča.

Bivši predsednik Republike srbske Radovan Karadžić je bil danes v prizivnem postopku v Haagu pravnomočno obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov med vojno v BiH. Prizivni senat je presodil, da prvostopenjska obsodba na 40 let zapora ni bila zadostna. Svojci žrtev so zadovoljni, v BiH so razdeljeni.

Z izrekom pravnomočne sodbe bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću se bo danes končalo eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku na sodišču v Haagu je zanj tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.

Vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj je kupil hišo v vasi Hrtkovci, ki je sinonim za pregon Hrvatov v Vojvodini med zadnjo vojno, poroča časnik Blic. V vasi, kjer živi hrvaška manjšina, je imel Šešelj leta 1992 hujskaški govor, zaradi katerega je bil v Haagu obsojen na deset let zapora, saj je pozival k deportaciji vojvodinskih Hrvatov.

Na Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu se bo danes začel prizivni postopek v procesu proti bivšemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, ki je bil zaradi genocida in vojnih zločinov med vojno v BiH leta 2016 obsojen na 40 let zapora.

Vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj je bil v prizivnem postopku pred haaškim sodiščem obsojen na deset let zapora, ki pa jih je že odslužil v haaškem priporu.

Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT), naslednik haaškega sodišča, bo popoldne izrekel pravnomočno sodbo vodji srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju, ki ga je prvostopenjsko sodišče pred dvema letoma oprostilo obtožb vojnih zločinov na Hrvaškem in v BiH. Tožilstvo pričakuje, da ga bodo spoznali za krivega ali odredili ponovno sojenje.

Varnostne službe Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pri samomoru hrvaškega generala Slobodana Praljaka niso kršile varnostnega protokola sodišča, je pokazala preiskava haaškega sodišča. Tako ne bo nihče odgovarjal, ker je Praljak v priporu nabavil stekleničko s kalijevim cianidom, ki ga je nato spil.

Kalijevega cianida, ki ga je konec novembra zaužil bosanski Hrvat Slobodan Praljak in s tem naredil samomor na haaškem sodišču, ne bi mogli odkriti, preden ga je 72-letnik zaužil, je razvidno iz interne preiskave haaškega sodišča, ki so jo objavili v nedeljo.

Člani družin bošnjaških žrtev genocida v Srebrenici so po današnji obsodbi poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića na haaškem sodišču izrazili zadovoljstvo z dosmrtno zaporno kaznijo.

Haaško sodišče je danes bivšega poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića obsodilo na najvišjo, dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med obleganjem Sarajeva in drugih zločinov med vojno v BiH.

Haaško sodišče ne verjame, da bi se Mladić, če mu pustijo oditi v Rusijo, po končanem zdravljenju vrnil.

Haaško sodišče Šešljeva odvetnika in sodelavca obtožuje, da so grozili, ustrahovali, ponujali podkupnine in na druge načine vplivali na dve priči.

Poveljnik vojske bosanskih Srbov Ratko Mladić čaka na razsodbo haaškega sodišča za genocid v Srebrenici in druge zločine med vojno v BiH.