Njegovo smrt so potrdili tudi uradni viri v Srbiji in haaško sodišče.

Srbski pravosodni minister Nenad Vujić je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal, da je v stikih z družino pokojnega v zvezi s prevzemom in prenosom njegovega trupla v Srbijo. Dodal je, da čakajo navodila iz Haaga.

Smrt Mladića je pozneje potrdil tudi mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu. "Mladić je danes umrl med hospitalizacijo v Haagu," je sporočilo sodišče in dodalo, da je sodnica Graciela Gatti Santana odredila preiskavo okoliščin njegove smrti.

Pod poveljstvom Mladića je vojska Republike Srbske zagrešila številne vojne zločine. Osrednja dogodka med vojno v Bosni in Hercegovini, za katera je bil Mladić na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) 22. novembra 2017 obsojen na dosmrtni zapor po osebni in poveljniški odgovornosti, sta obleganje Sarajeva od maja 1992 do avgusta 1995, v katerem je umrlo več kot 12.000 civilistov, ter zavzetje in genocid v Srebrenici ob meji s Srbijo, v katerem so sile bosanskih Srbov ubile več kot 8000 Bošnjakov.

Roki pravice se je izmikal vse od julija 1995, ko je haaško sodišče še pred koncem vojne v BiH proti njemu vložilo prvo obtožnico.

Sprva je pod zaščito srbske vojske živel razkošno, po padcu predsednika takratne Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića z oblasti leta 2000 pa se je pritisk nanj stopnjeval.

Med iskanjem so se pojavljala ugibanja, da se skriva v različnih vojaških objektih in vojašnicah ter da so ga videli v Beogradu in drugod. Februarja 2006 je celo odjeknila novica, da so ga našli in aretirali, vendar jo je srbska vlada kmalu zatem zanikala.

Njegova družina je leta 2010 zahtevala, da Mladića razglasijo za mrtvega, vendar je sodišče zahtevo zavrnilo.

Po pisanju medijev ga je glavna tožilka haaškega sodišča opisala kot "zelo, zelo nevarnega" človeka, medtem ko so mu zahodni novinarji pripisovali tudi izjavo "Meje se vedno rišejo s krvjo, temelji vsake države počivajo na grobovih", piše srbski časnik Danas.

Britanski Guardian je na podlagi pogovorov z njegovimi sorodniki, sodnih dokumentov ter poročil srbskih in mednarodnih preiskovalcev, ki so ga leta 2011 prijeli, pred časom sestavil mozaik njegovega dolgoletnega skrivanja. Zasledovalcem se je uspešno izmikal, ker je zaupal le peščici ljudi, molk pa si zagotavljal z grožnjami.

General Đorđe Ćurčin je za Guardian opisal, kako je bil videti običajen dan z Mladićem v času njegovega skrivanja. "Pogovarjala sva se, se sprehajala po gozdu in igrala šah. Tudi kartala sva in igrala namizni tenis. Nato sva kosila in se znova odpravila na sprehod po gozdu," je povedal.

Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji v hiši enega od njegovih sorodnikov po 16 letih skrivanja in po odločnem pritisku mednarodne skupnosti, ki je z izročitvijo Mladića pogojevala nadaljnje približevanje Srbije Evropski uniji. Haagu so ga izročili 31. maja 2011.

Dosmrtno zaporno kazen so mu nato potrdili 8. junija 2021 zaradi genocida ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH.

Že vse od prihoda v pripor naj bi ga mučilo slabo zdravje. Ko je bil še na begu, naj bi doživel najmanj dve možganski kapi, nato pa še v priporu srčni infarkt. Kasneje je imel še nevrološke in druge kardiovaskularne težave.

Njegovi odvetniki so na podlagi njegovega slabega zdravja zanj večkrat zahtevali predčasni izpust. Nazadnje so prošnjo vložili 18. avgusta, a jo je mehanizem za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, ki je nasledil ICTY, zavrnil.

Vodstvu haaškega sodišča je prošnjo, naj izpustijo Mladića, da bi lahko umrl v Srbiji, pred tednom dni po poročanju časnika Blic v pismu naslovil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. To naj bi njegovo zahtevo zavrnilo.

Zdravnik Ognjen Gudelj, ki je po lastnih besedah osem let skrbel za Mladićevo zdravje, je prepričan, da mu v Haagu niso omogočili ustreznega zdravljenja.

Ratko Mladić je imel z ženo Boso sina Darka. Imel je tudi hčer Ano, ki je leta 1994 pri 23 letih storila samomor, in to z očetovo pištolo, ki jo je ta prejel kot najboljši kadet vojaške akademije, je poročal Tanjug. Mladiću so po aretaciji dovolili obiskati njen grob