»Vse bi ponovil, niti sekunde ne bi zamenjal, vsaka sekunda je bila pomembna,« se je v neki družbi hvalil obsojeni vojni zločinec Dario Kordić, eden od vodilnih političnih in vojaških predstavnikov Hrvatov v BiH, ki ga je mednarodno sodišče v Haagu zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov obsodilo na 25 let zapora. Po odsluženju dveh tretjin kazni se je vrnil v domovino, na zagrebškem letališču so ga pričakali privrženci in ga pozdravljali. Slišati je bilo tudi ustaške pozdrave »Za dom spremni!«, med zbranimi je bil tudi razvpiti hrvaški pevec Marko Perković Thompson.
vropski parlament je zato pozval oblasti BiH, da obsodijo Kordićevo izjavo, pravosodne oblasti pa naj zaradi tega ukrepajo. Poziv Evropskega parlamenta je podprlo tudi pet slovenskih evropskih poslancev: Ljudmila Novak (NSI) iz Evropske ljudske stranke, Milan Brglez in Matjaž Nemec (SD) iz vrst Socialistov in demokratov ter Klemen Grošelj in Irena Joveva (Svoboda) iz liberalne skupine Prenovimo Evropo (Renew). Neverjetno pa je, da so proti temu pozivu glasovali preostali trije slovenski evropski poslanci: Milan Zver in Romana Tomc (SDS) ter Franc Bogovič (SLS), vsi iz vrst Evropske ljudske stranke.
Zaradi njihovega glasovanja so se zgražali v bosanskih medijih, kjer so ugotovili, da je proti pozivu Evropskega parlamenta glasovala tudi hrvaška evropska poslanka Željana Zovko (HDZ), ki je po rodu iz BiH, poziv pa je podprl le en hrvaški evropski poslanec, in sicer Fred Matić (SDP). Seveda se lahko utemeljeno vprašamo, zakaj slovenski evropski poslanci, ki so bili izvoljeni na listi SDS, podpirajo hrvaškega vojnega zločinca, ali gre v ozadju za kakšne kupčije prvaka SDS Janeza Janše s hrvaško skrajno desnico.
Dario Kordić je bil med vojno v BiH podpredsednik Hrvaške republike Herceg-Bosne, nekaj časa je tudi vodil HDZ BiH. Gre za čas, ko so se legitimno izvoljeni vladi BiH poleg Srbov vojaško uprli tudi tam živeči Hrvati in ustanovili svojo entiteto, ki so jo hoteli pridružiti Hrvaški. Kordić je takrat kot eden od poveljnikov hrvaških paravojaških enot aprila 1993 vodil napad na vas Ahmići, nedaleč od Viteza, v katerem so umorili 116 civilistov, večinoma muslimanov. Med umorjenimi je bilo 32 žensk in 11 otrok, med njimi trimesečni dojenček. Najstarejša žrtev je imela 81 let. Posmrtnih ostankov 30 ljudi iz Ahmićev še vedno niso našli.
Takratne hrvaške oblasti v Zagrebu so skušale pokol prikriti, a so ga razkrile mednarodne mirovne sile v BiH. Haaško sodišče je leta 1995 vložilo obtožnico proti Kordiću in še devetim bosanskim Hrvatom, ki so bili znani kot »viteška skupina«. Prostovoljno so se predali leta 1997, del skupine je bil oproščen, nekateri pa so bili obsojeni na zapor in so kazni prestajali že pred Kordićem, ki je do leta 2014 svojo kazen odslužil v zaporu Karlau pri avstrijskem Gradcu.
