Karadžić obsojen na dosmrtni zapor

Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki je lani nasledil haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je potrdil vse elemente sodbe na prvi stopnji, ko je haaško sodišče 24. marca 2016 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice.

Med drugim je 73-letni Karadžić obsojen zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in obleganja Sarajeva od aprila 1992 do novembra 1995, v katerem je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Obsojen je tudi zaradi zajetja 377 modrih čelad za talce od 26. maja do 19. junija 1995.

Tako kot na prvi stopnji pa prizivni senat ni potrdil obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah BiH (Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac) leta 1992. Presodil je, da ga je sodišče na prvi stopnji v tej točki obtožnice upravičeno oprostilo in pravilno ugotovilo, da so bili v teh občinah storjeni drugi vojni zločini, ki so jih koordinirali z vrha Republike srbske.

Z glasovi treh sodnikov proti dvema pa se je senat strinjal s tožilstvom, da obsodba na 40 let zapora ne ustreza teži Karadžićevih zločinov, je povedal predsedujoči senatu Vagn Joensen, ki je prebral sodbo.

Posebej so opozorili na dejstvo, da je haaško sodišče Zdravka Tolimirja, Vladimirja Bearo in Stanislava Galića, ki jim je bil Karadžić nadrejen, obsodilo na dosmrtni zapor in to po tistem, ko jih je spoznalo za krive sodelovanja v enem zločinskem načrtu. Karadžić pa je bil obsojen zaradi sodelovanja v štirih zločinskih načrtih.

"Obsodba na 40 let zapora podcenjuje izrazito težo Karadžićeve odgovornosti in njegovo ključno vlogo v najstrašnejših zločinih, ki so bili storjeni med vojno v BiH," je izpostavil Joensen.

Pred tem je povedal, da je prizivni senat zavrnil vseh 50 točk pritožbe obrambe - z izjemo ene, ki jo je zavrnilo le deloma-, ker zanje ni predložila dokazov. Obramba je predložila le "drugačno interpretacijo dejstev", je pojasnil.

Joansen je še povedal, da bo Karadžić ostal v priporu MICT v Haagu, dokler ne bodo organizirali njegove premestitve v zapor v državi, kjer bo do konca življenja prestajal kazen. Obramba je sicer napovedala, da bo zahtevala revizijo, češ da ne gre za končno sodbo.

Karadžić je v dvorani sodbo mirno poslušal. Kasneje je preko svojih odvetnikov sporočil, da sodba "nima zveze s pravico". Čutil pa naj bi moralno odgovornost za zločine, je dodal eden od odvetnikov.

Glavni tožilec mehanizma MICT Serge Brammertz je izrazil zadovoljstvo s sodbo, saj je v najpomembnejših elementih potrdila odgovornost Karadžića za najhujše vojne zločine. Glede tega, da senat ni potrdil genocida v sedmih občinah v BiH, pa je dejal, da je pomembneje to, da so dokazali težke vojne zločine drugod. Revizije postopka za zdaj tožilstvo ne načrtuje, je dodal.

Na dosmrtni zapor, tudi zaradi genocida v Srebrenici in podobnih obtožb, je bil leta 2017 na haaškem sodišču obsojen tudi tesni sodelavec Karadžića, nekdanji vojaški voditelj bosanskih Srbov Mladić. Tudi on se je sicer pritožil, razsodba pa naj bi bila znana prihodnje leto.

Po izreku sodbe Karadžiću je bilo v sodni dvorani v Haagu slišati ploskanje, pa tudi žvižge. Ploskali so predstavniki združenj žrtev vojne iz BiH, ki so ocenili, da je dobil, kar je zaslužil, in da je bil že čas, da gre dokončno na smetišče zgodovine.

Predsedujoči predsedstvu BiH, srbski član predsedstva, Milorad Dodik je sodbo označil za "precej arogantno in cinično". Sprava je po njegovem zdaj še bolj negotova, če ne že skoraj nemogoča.

Bošnjaški član predsedstva Šefik Džaferović je kazen označil za "zasluženo", s katero so lahko zadovoljne tudi žrtve njegovih zločinov. Pravici pa je le delno zadoščeno, ker ni bil obsojen zaradi genocida v drugih občinah v BiH, meni. Sodba je obsodba političnega projekta beograjskega režima Slobodana Miloševića, ki sta ga v BiH izvajala Karadžić in Ratko Mladić, je dodal.

Hrvaški član predsedstva Željko Komšić pa je dejal, da je sodba opomin za prihodnje generacije, da nobeno zlo ne bo ostalo nekaznovano.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je poudarila, da sodba ne more vrniti življenja več deset tisoč žrtvam in omiliti bolečine njihovih družin, mora pa biti trajen opomin na pogubnost velikosrbske politike.

Hrvaška vlada je obžalovala, da senat ni ugotovil Karadžićeve odgovornosti tudi za genocid v ostalih občinah v BiH, ker gre za "neločljiv element njegove zločinske politike". Meni, da bi morali v prizivnem postopku povezati Karadžićevo sodelovanje v združenih zločinskih načrtih v BiH s političnim in vojaškim vrhom takratne ZR Jugoslavije, ki jo je vodil Milošević.

EU je izrazila pričakovanje, da vsi voditelji v regiji podpirajo odločitve mednarodnih sodišč in se vzdržijo vsakršnih izjav ali dejanj, ki bi izražala dvom v neodvisnost ali pristranskost sodnega procesa. Zanikanje ali revizionizem sta v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami, so poudarili.

Po besedah komisarke Sveta Evrope za človekove pravice Dunje Mijatović sodba kaže, da pravica prevlada. "Boj proti zanikanju vojnih zločinov in izobraževanje o resnici sta zdaj pomembnejša kot kadarkoli," je poudarila.

Karadžić je sicer najvišji politik, ki mu je haaško sodišče, ki je decembra 2017 po 24 letih končalo delo, izreklo sodbo. Bivši srbski predsednik Milošević je umrl v priporu še pred koncem sojenja leta 2006.

Po 13 letih na begu so Karadžića prijeli 21. julija 2008 v Beogradu, kjer je delal pod lažno identiteto kot zdravilec Dragan Dabić. Srbske oblasti so ga izročile haaškemu sodišču, kjer se je sojenje začelo 26. oktobra 2009, končalo pa 7. oktobra 2014. Obe strani sta se na sodbo pritožili leta 2016.