Ratko Mladić pravnomočno obsojen na dosmrtni zapor

Petčlanski senat je ob nasprotnem mnenju predsedujoče sodnice Prisce Matimbe Nyambe iz Zambije kot neutemeljeno zavrnil Mladićevo pritožbo v vseh točkah. V njej je Mladić skušal zavrniti svojo odgovornost za vse zločine, tudi za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva, s trditvijo, da ni bil del skupnega zločinskega naklepa.

Sodniki so zavrnili tudi pritožbo tožilstva na točko obtožnice, v kateri je bil Mladić na sojenju na prvi stopnji leta 2017 oproščen krivde za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v petih občinah v BiH leta 1992. Oprostilno sodbo so potrdili z obrazložitvijo, da kljub etničnemu čiščenju tu ni šlo za genocid, saj ni vplivalo na obstanek celotne etnične skupine.

Potrdili so tudi ključne ugotovitve haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je Mladića na prvi stopnji 22. novembra 2017 obsodilo na dosmrtni zapor. Sodišče ga je kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike srbske spoznalo za krivega najhujših zločinov - genocida zaradi poboja več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva, in zaradi zajetja opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad med vojno v BiH.

Na izreku pravnomočne sodbe je bil tudi 78-letni Mladić. Trenutno je v priporu na Nizozemskem, ostanek kazni pa naj bi prestal v državi, ki še ni določena.

Njegov sin Darko Mladić je napovedal, da bodo skušali ugotoviti, ali obstaja možnost revizije sodbe. Ta je sicer končna in se nanjo ni mogoče pritožiti.

V BiH so se na sodbo pričakovano različno odzvali. Da gre za priložnost za oblasti v Srbiji, da sprejmejo resnico in se obrnejo v evropsko prihodnost, je menila zunanja ministrica BiH Bisera Turković. Hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić je menil, da je po sodbi jasno, da Republika srbska nikoli ne bo samostojna država. Bošnjaški član predsedstva Šefik Džaferović je kot najpomembnejše označil, da bo Mladić odslej sinonim za vojne zločine. Opozoril je, da v BiH na pravosodne postopke čaka 800 zadev o vojnih zločinih, ki jih je haaško sodišče prepustilo tožilstvo BiH.

Svojci žrtev genocida v Srebrenici so spremljali izrek sodbe pred poslopjem sodišča v Haagu, pa tudi v več mestih v BiH, tudi Srebrenici. Predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić je v Haagu ocenila, da je danes zgodovinski dan, ne samo za matere, temveč za celoten Balkan, Evropo in svet. V srbski entiteti Republiki srbski s sodbo niso zadovoljni, saj imajo mnogi Mladića za junaka, tudi srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik.

Hrvaška vlada je pozdravila sodbo kot dolgo pričakovano. Nezadovoljna je, ker niso ugotovili udeležbe najvišjih državnih predstavnikov Srbije in ker Mladić ni bil obtožen tudi za številne vojne zločine med napadi na Hrvaško.

Glavni tožilec MICT Serge Brammertz je v izjavi izpostavil, da je prizivni senat zavrnil pritožbe obrambe in potrdil glavne ugotovitve haaškega sodišča. "Napočil je čas za sprejetje resnice", da Mladić sodi med najbolj razvpite vojne zločince v sodobni zgodovini. Njegova dejanja bi morali obsoditi vsi odgovorni visoki predstavniki na območju nekdanje Jugoslavije in po svetu, je dejal. Poudaril je, da ne gre za sodbo proti srbskemu narodu, kot že desetletja manipulirajo Mladić in njegovi podporniki. "Mladićeva krivda je samo njegova".

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi sta ocenila, da je pravnomočna sodba Mladiću lahko priložnost za voditelje v BiH in regiji, da vzpostavijo ozračje, ki bo privedlo do sprave. Označila sta jo za priložnost, da se premaga zapuščina vojne in zgradi trajen mir, kar je pogoj za stabilno in varno BiH ter ključnega pomena za njeno pot v EU.

Predsednik ZDA Joe Biden je sodbo pozdravil kot zgodovinsko, ki kaže, da bodo tisti, ki izvršijo grozljive zločine, odgovarjali. "Prav tako potrjuje našo skupno odločenost za preprečitev bodočih grozodejstev kjerkoli po svetu". Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je ocenila, da sodba kaže, da je mednarodni pravosodni sistem odločen zagotoviti odgovornost, ne glede na to, koliko časa traja.

S pravnomočno sodbo se je po 26 letih od vložitve obtožnice končal postopek proti Mladiću, ki je med najodgovornejšimi za najbolj krvave dogodke med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 - genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva. V vojni je umrlo več kot 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo pregnanih s svojih domov.

Haaško sodišče je prvo obtožnico proti Mladiću vložilo 25. julija 1995 in jo večkrat spremenilo. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja. Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra 2016.

Mladić je vojaški del trojke, ki sta jo na politični strani predstavljala nekdanji jugoslovanski in srbski predsednik Slobodan Milošević ter nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić. Milošević je umrl zaradi srčnega napada v zaporniški celici v Haagu leta 2006, še preden se je končalo njegovo sojenje. Karadžić prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici in drugih grozodejstev.