Šešelj, ki mu je Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v prizivnem postopku izrekel pravnomočno sodbo, je še pred tem danes dejal, da ga sodba ne zanima in je glede nje "povsem hladnokrven". Za TV Pink je zatrdil še, da ne bo šel prostovoljno v Haag, če bo naslednik haaškega sodišča odredil ponovno sojenje.
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Šešlja 31. marca 2016 oprostilo krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Na presenečenje mnogih je takrat sodni senat presodil, da tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 40 let zapora, obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.
Tožilstvo je zahtevalo revizijo sodbe, saj ocenjuje, da na sojenju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni bilo zadoščeno pravici. Poudarja tudi, da so v sodbi našli številne napake.
Po mnenju tožilstva je Šešelj s svojimi hujskaškimi govori in napotitvami prostovoljcev spodbujal k zločinom proti človečnosti na Hrvaškem in v BiH. Tožilstvo zato pričakuje, da bodo v reviziji sodbe ugotovili njegovo krivdo in ga obsodili na ustrezno kazen - zahteva 28 let zapora - ali pa odredili ponovitev sojenja.
Šešlja, ki se je na zahtevo tožilstva pisno pritožil, na današnjo razsodbo ne bo. Je v Srbiji, kjer je izrazil prepričanje, da je pravna argumentacija povsem na njegovi strani, a ob tem poudaril, da je "od haaškega sodišča mogoče pričakovati vse".
Za TV Pink je Šešelj še dejal, da ne bo šel prostovoljno v Haag, če bo MICT, naslednik haaškega sodišča, odredil ponovno sojenje. "Če me aretirajo, izpeljejo postopek in me izročijo, kaj naj storim, naj me odnesejo na letališče. Glede tega ne morem storiti ničesar. Sem proti nasilju," je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Vodja srbskih radikalcev meni, da ima sicer možnosti pred srbskim sodiščem ter da se bo, če bo potrebno, pritožil. Meni namreč, da so mu bile kršene pravice po evropski konvenciji za človekove pravice, in sicer pravica do nepristranskega sojenja ter do sojenja v razumnem roku. "Ves svet je videl, da sojenje meni ni bilo v razumnem roku. Od mojega odhoda v Haag do izreka pravnomočne sodbe je preteklo več kot 15 let," je poudaril in dodal da bo zahteval 14 milijonov evrov odškodnine.
Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Leta 2016 na izrek sodbe v Haag kljub zahtevi haaškega sodišča ni prišel niti ga niso izročile srbske oblasti. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, sam pa je postal poslanec. Lani je neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah.
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Šešlja 31. marca 2016 oprostilo krivde za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini med letoma 1991 in 1993. Na presenečenje mnogih je takrat sodni senat presodil, da tožilstvo, ki je zanj zahtevalo 40 let zapora, obtožb ni dokazalo onkraj razumnega dvoma.
Tožilstvo je zahtevalo revizijo sodbe, saj ocenjuje, da na sojenju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ni bilo zadoščeno pravici. Poudarja tudi, da so v sodbi našli številne napake.
Po mnenju tožilstva je Šešelj s svojimi hujskaškimi govori in napotitvami prostovoljcev spodbujal k zločinom proti človečnosti na Hrvaškem in v BiH. Tožilstvo zato pričakuje, da bodo v reviziji sodbe ugotovili njegovo krivdo in ga obsodili na ustrezno kazen - zahteva 28 let zapora - ali pa odredili ponovitev sojenja.
Šešlja, ki se je na zahtevo tožilstva pisno pritožil, na današnjo razsodbo ne bo. Je v Srbiji, kjer je izrazil prepričanje, da je pravna argumentacija povsem na njegovi strani, a ob tem poudaril, da je "od haaškega sodišča mogoče pričakovati vse".
Za TV Pink je Šešelj še dejal, da ne bo šel prostovoljno v Haag, če bo MICT, naslednik haaškega sodišča, odredil ponovno sojenje. "Če me aretirajo, izpeljejo postopek in me izročijo, kaj naj storim, naj me odnesejo na letališče. Glede tega ne morem storiti ničesar. Sem proti nasilju," je dejal po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.
Vodja srbskih radikalcev meni, da ima sicer možnosti pred srbskim sodiščem ter da se bo, če bo potrebno, pritožil. Meni namreč, da so mu bile kršene pravice po evropski konvenciji za človekove pravice, in sicer pravica do nepristranskega sojenja ter do sojenja v razumnem roku. "Ves svet je videl, da sojenje meni ni bilo v razumnem roku. Od mojega odhoda v Haag do izreka pravnomočne sodbe je preteklo več kot 15 let," je poudaril in dodal da bo zahteval 14 milijonov evrov odškodnine.
Šešelj se je haaškemu sodišču predal leta 2003 in je v haaškem priporu preživel skoraj 12 let. V Srbijo se je vrnil leta 2014, ko so ga izpustili na prostost zaradi raka na črevesju. Leta 2016 na izrek sodbe v Haag kljub zahtevi haaškega sodišča ni prišel niti ga niso izročile srbske oblasti. Srbska radikalna stranka se je pod njegovim vodstvom vrnila v parlament, sam pa je postal poslanec. Lani je neuspešno kandidiral na predsedniških volitvah.
