Zvišanje minimalne plače za 16 odstotkov na 1482 evrov bruto je nevarna predvolilna poteza, s katero je vlada za svoje politične interese žrtvovala gospodarstvo, meni GZS. Podjetja se bodo morala prilagoditi, kar lahko med drugim pomeni izgubo delovnih mest, posledica bo tudi zvišanje inflacije in pritisk na javne finance, opozarja.

"Zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto po poti dodatne obremenitve podjetij, in ne po poti razbremenitve bruto plač, davkov in prispevkov je za gospodarstvo zaskrbljujoče," je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Mitja Gorenšček.

Ocenil je, da je takšen dvig ekonomsko škodljiv in bo povzročil velike težave slovenskemu gospodarstvu, predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za svoj obstoj. "Ta udarec bo za njih lahko tudi usoden, škodljiv pa bo tudi za poslovno stabilnejša podjetja, saj jim bo zrušil plačno strukturo, ki bo imela za posledice slabše odnose in nižjo produktivnost," je dejal.

Gospodarstvo se po njegovih besedah počuti izigrano in kot žrtev političnega kupčkanja. Za podjetja bo zvišanje pomenilo bistveno višje stroške pri poslovanju, zato se bodo morala iskati rešitve, pri mnogih bo to selitev dela proizvodnje ali celotne dejavnosti v tujino, je prepričan.

Lani je bilo v Sloveniji zaradi selitve v tujino ukinjenih 7500 delovnih mest, "in to pred dodatnimi obremenitvami, kot sta zimski dodatek in pretiran dvig minimalne plače", je poudaril.

Poraženci bodo po njegovih besedah tudi zaposleni. Kot je dejal, imajo ti zaradi obremenitev, ki jih je uvedla aktualna vlada, bistveno nižje neto prejemke - po starem sistemu bi prejemnik minimalne plače ob bistveno nižjem brutu v letu 2026 prejemal neto plačo v višini 1022 evrov, ob napovedani minimalni plači 1482 evrov bruto pa bi bila njegova neto plača malo pod 1100 evrov. Poleg tega bodo mnoga delovna mesta ogrožena.

Zvišanje bo po njegovem mnenju sicer vplivalo tudi na vse ostale državljane, saj da se bodo višji stroški za minimalno plačo prelili v druge stroške ter bodo prinesli višje cene blaga in storitev. Vpliv bo tudi na javne finance, in sicer med drugim zaradi zvišanja tudi ostalih plač v javnem sektorju in socialnih transferjev, ki so vezani na minimalno plačo.

"Vprašanje je, kakšen bo odziv podjetij na to vladno potezo, predvsem tistih podjetij iz tujine, ki tovrstnega ravnanja niso vajena," je opozoril na morebitne odhode podjetij zaradi po njegovih besedah neprijaznega in nekonkurenčnega poslovnega okolja.

GZS je predhodno med podjetji kovinske industrije opravila anketo o posledicah napovedanega zvišanja minimalne plače, v kateri jih je 79 odstotkov kot posledico zvišanja napovedalo upad poslovanja. Med 10 in 33 odstotkov jih je ocenilo, da bo njihova aktivnost upadla za vsaj 10 odstotkov. Okoli polovica jih razmišlja o selitvi dela ali celotne svoje dejavnosti v tujino, 70 odstotkov jih je napovedalo izgubo delovnih mest, pri čemer jih je dobra petina ocenila, da bodo število delovnih mest zmanjšala za 30 odstotkov ali več, je povedal Gorenšček.