Posredovale so ga vsem parlamentarnim strankam, njihov odgovor glede podpore pričakujejo do petka opoldne, je na omrežju X objavil predsednik NSi Jernej Vrtovec.

Kot je na družbenem omrežju X zapisal Vrtovec, so v zakonskem predlogu prvi ukrepi za prihajajočo krizo, med njimi nižji DDV za osnovna živila in del energentov, in nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, davkov, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.

"Tretji politični steber, ki ga sestavljamo trojček NSi, SLS, Fokus ter Demokrati in Resni.ca, uresničujemo svojo zavezo - v ospredje postavljamo ključne rešitve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje," je ob tem še zapisal Vrtovec. Od parlamentarnih strank pričakujejo tudi morebitne predloge in dopolnitve.

Kot izhaja iz objave, tretji politični steber med drugim predlaga znižanje DDV na pet odstotkov za 15 osnovnih živil in začasno, za devet mesecev, znižanje DDV na 9,5 odstotka za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.

Med predlogi je znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem na 15 odstotkov ter v dolgoročni najem za mlade in mlade družine na pet odstotkov, pa tudi uvedba socialne kapice za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrov bruto plače.

Predlagajo ureditev sistema t.i. normiranih podjetnikov, in sicer bi najvišjo dovoljeno mejo za sodelovanje v sistemu za t. i. polne normirance določili pri 150.000 evrov, davčna stopnja bi znašala 20 odstotkov, normirani odhodki pa bi se priznavali progresivno. Podobno bi bolj ugoden sistem obdavčitve uvedli za popoldanske normirance. Predlagajo tudi uvedbo mikro s.p.

Predlagajo tudi sistem t.i. študentskega samostojnega podjetnika, za katerega bi veljala bistveno zmanjšana obveznost plačila prispevkov do določenega praga prihodkov ter ohranitev ugodnosti, ki izhajajo iz študentskega statusa. Za študentskega samostojnega podjetnika bi določili možnost poslovanja pod pogoji oz. v obliki, ki je primerljiva s popoldanskim s.p.

Med predlaganimi ukrepi je tudi ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci) in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Med ukrepi sta tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti in začasna neuporaba novega zakona o gostinstvu do konca letošnjega leta.

Predlagajo odpravo prepovedi dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, odpravo prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki ter odpravo omejitev razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki za koncesionarje.