Osrednja tema letošnje izvedbe je duh dialoga, ki je po besedah organizatorjev v najzahtevnejših geopolitičnih razmerah po letu 1945 resnično nujen. Med udeleženci bo tudi ameriški predsednik Donald Trump.

"Naš namen je, da se na začetku leta združimo ter poskušamo povezati pike, razvozlati in prepoznati področja, kjer lahko sodelujemo. Dialog ni razkošje. Dialog je resnična nuja," je na novinarski konferenci pred začetkom petdnevnega dogodka po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril izvršni direktor WEF Borge Brende.

Opozoril je na številne izzive, ki trenutno zaznamujejo geopolitično sliko. Po mnenju mnogih analitikov je skupni imenovalec večine Trump, ki je od nastopa mandata pred enim letom večkrat poskrbel za nemalo razburjenja na mednarodnem prizorišču.

Začelo se je z uvajanjem visokih dodatnih carin na uvoz v ZDA iz številnih držav po vsem svetu, kar je ameriški predsednik utemeljil kot odziv na izkoriščanje ZDA na trgovinskem področju. Nato so ZDA v začetku januarja v Venezueli izvedle vojaško operacijo, med katero so zajele predsednika države Nicolasa Madura. Trump je po njej napovedal ameriško upravljanje Venezuele do politične tranzicije.

Vmes vrhovni poveljnik najmočnejše vojske na svetu grozi s prevzemom danskega avtonomnega ozemlja Grenlandije, pri čemer njegova administracija ni izključila zavzetja otoka z vojaško silo. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je večkrat poudaril, da prebivalci Grenlandije ne želijo postati del ZDA.

Nadaljuje se tudi ruska invazija na Ukrajino, od začetka katere bodo kmalu minila štiri leta. Po nedavno objavljenih podatkih Združenih narodov je bilo leto 2025 za civiliste v Ukrajini najbolj smrtonosno od začetka vojne. Ubitih jih je bilo več kot 2500, kar ni le posledica stopnjevanja sovražnosti vzdolž fronte, temveč tudi povečane uporabe orožja dolgega dosega.

Med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas medtem od oktobra lani velja premirje, a se nasilje v Gazi ni ustavilo. Po podatkih Unicefa je bilo samo smrtnih žrtev med otroki od takrat več kot sto.

Organizatorji pričakujejo več kot 3000 udeležencev

WEF, ki je sicer neprofitna mednarodna organizacija, udeležbo na letnem srečanju omogoča le osebno vabljenim gostom. Letos jih pričakujejo več kot 3000. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti.

Srečanja v znanem švicarskem gorskem turističnem središču se bo po napovedih udeležilo rekordnih 64 predsednikov držav oziroma vlad, med njimi šest voditeljev držav skupine G7 - manjkal bo le predstavnik Japonske.

Udeležbo so med drugim potrdili podpredsednik kitajske vlade He Lifeng, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Ameriškega predsednika bo po napovedih spremljalo najmanj pet ministrov, med njimi državni sekretar Marco Rubio in finančni minister Scott Bessent, ter Trumpov posebni odposlanec za Bližnji vzhod in Ukrajino Steve Witkoff.

Udeležba predstavnikov slovenskega političnega vrha ni predvidena.

V preteklih letih so dogodek spremljali tudi protesti. Mnogi so namreč prepričani, da bi morali bogati in vplivni, ki se srečujejo v švicarskih Alpah, izkoristiti svojo moč za dejanske spremembe na bolje, ne pa da skrbijo le za lastne interese.