Najbolj izrazito se je leva sredina v podrejenem položaju znašla na bojnem polju družbenih omrežij. Leva oziroma progresivna civilna družba priznava – malce tudi zaradi prebujanja privržencev – da je »desni propagandni stroj v polnem pogonu«. Medtem ko sta prvi mesti oddani, je odprta tekma za tretje mesto in bronasto medaljo.

Spopad med SD, NSI+SLS+Fokus in Levico+Vesno za tretjo pozicijo lahko ob izenačenosti SDS in Svobode ne nazadnje vpliva na razplet volitev. Potek kampanje potrjuje, da vsakokratna vladna stran v Sloveniji zelo težko (u)brani svoj mandat.

Močna polarizacija, utemeljena na ideološki odbojnosti, nam vsiljuje predstavo, da volimo vlado in ne poslancev državnega zbora. Tehtnica na eno ali drugo stran se bo nagnila glede na volilno udeležbo.

Facebook

Približujemo se vrhu nagovarjanja različnih kategorij prebivalstva, mladih in starih, po različnih kanalih, klasičnih in novih medijih, na terenu in prek vplivnic in vplivnežev.

Ali Golob dohiteva Janšo?

Slišati je celo napovedi, da bo delež volivcev dosegel tistega izpred štirih let – skoraj 71 odstotkov. Bolj kot hvaljenje z doseženimi rezultati bi zaleglo, če bi na levi strani zmogli prepričati svoje simpatizerje, da morajo vzeti pot pod noge na volišča, je Svobodi naravnost svetoval odgovorni urednik Dnevnika. Z drugimi besedami, ljudje naj na volišča ne gredo zaradi dosežkov vladne koalicije, temveč zato, da glasujejo proti.

Za prebujanje ljudi obe strani potrebujeta dramo; prednjači Svoboda, ki je v zaostanku. Kolikšen je, se bolj ali manj ugiba. Volivcem služi vsaka anketa (v zadnjem času raziskava Valicona in Ninamedie), po kateri vladajoča stranka vendarle dohiteva izzivalca.

A kaj, ko je Mediana, nasprotno, v istem obdobju zaznala celo večjo razdaljo med vodilnima strankama – znaša kar devet poslancev več za SDS. Ne glede na meritve pravzaprav ne vemo, kakšni premiki se v teh dneh dogajajo v volilnem telesu pod vplivom začetka kampanje in prvih soočenj.

Čakamo na soočenje tete a tete

Prava drama, ki bi kampanjo priostrila, bi bil predvsem spopad tete a tete med Janezom Janšo in Robertom Golobom, zato nas agencije za mnenjska poizvedovanja, ne glede na nihanja pri meritvah, pričakovano peljejo do negotove in napete končnice.

Na prvem soočenju na Pop TV v Kopru sta bila Janša in Golob – postavili su jo v sredino, enega poleg drugega – zadržana. Potrudila sta se, da bi ne razkrila vznemirjenja, kaj šele nelagodja ali histerije. Državnikoma, za kar se imata, njuni samozavesti, to ne pritiče.

POP TV

Če Golob nastopa umirjeno, je njegovo nasprotje Urška Klakočar Zupančič (UKZ), ki jo je Svoboda v kampanjo vključila kot enega osrednjih obrazov. Pred 8. marcem je Večer pripravil soočenje ženskih kandidatk; potekalo je prijazno s t. i. mehkejšim ženskim principom, dokler ni na mirno gladino kamen zalučala predsednica državnega zbora – le odziva ni bilo pravega.

Predstavnica Nove Slovenije Mojca Erjavec, podpredsednica sveta stranke, je na očitek UKZ Mateju Toninu, kakšno gonjo proti Niki Kovač je zagnal v Evropskem parlamentu, le ponavljala, da ureditev splava sodi v zdravstveno zakonodajo posameznih držav članic EU.

Pogovoru se je odrekla predstavnica SDS; tudi sicer so v stranki pri soočenjih selektivni. V Hotel Grand Plaza, kamor jih je, denimo, skupaj z drugimi tekmovalci vabila socialna zbornica, jih ni bilo.

Za zadnje soočenje na nacionalnem radiu prejšnjo sredo sicer najbolje organizirani stranki v državi »ni uspelo zagotoviti sogovornika«.

Konservativni zasuk

Bil bi presenečen, če bi se globalni konservativni zasuk ne preslikal tudi v Slovenijo, je v zadnjem Reporterju dejal Evropski poslanec Milan Zver.

Nekateri sociologi ta obrat motrijo kritično. Denimo dr. Samo Uhan, ki je prepričan, da poteka razkroj vrednot, ki so bile 40 ali 50 let prevladujoče, vriva pa se ideja, da avtokracija prinaša vrednote, kot so red, stabilnost in varnost. Uhan po drugi strani v slovenski družbi glede na raziskavo Slovensko javne mnenje ne opaža izrazitih pojavov retradicionalizacije – glede tega smo posebnost.

Bobo

Tudi prvak SDS sam močno prispeva k promociji ideje iliberalne demokracije pri nas – s kritiko liberalne demokracije, kulturnega marksizma ter koketiranjem z Orbanom in Trumpom. Skratka, z odmikom od sredinske politike Evropske ljudske stranke oziroma glavnega toka krščanske demokracije.

Tudi to je pripeljalo do ustanovitve Logarjevih Demokratov, čeprav se takšni refleksiji svoje pozicije ustanovitelj stranke otepa. Naj omenim dva doktorja, ki jima tak konservativni oziroma iliberalni obrat ni bil všeč: Mateja Avblja in Boža Cerarja.

Četudi ni kandidat in član stranke, se je Cerar, nekdanji veleposlanik v Washingtonu, kot predstavnik Demokratov udeležil soočenja na Radiu Ognjišče o obrambi in varnosti.

Mimogrede, poslanec SDS Žan Mahnič je na njem napovedal ukinitev državnega orožarskega holdinga Dovos. Za nekdanjega sekretarja za nacionalno varnost je to več milijardna kraja denarja davkoplačevalcev.

Pot do zmage in naloge nove vlade

Logar je po raziskavi Ninamedie 40 odstotkov tistih, ki pravijo, da bi glasovali zanj, pridobil iz bazena nekdanjih volivcev SDS. Tudi 40 odstotkov Prebiličevih volivcev se izvija iz telesa tistih, ki so na zadnjih volitvah obkrožili Gibanje Svoboda.

Logar in Prebilič po temeljnem principu igre ničelne vsote nista le zlata prinašalca glasov, temveč tudi »odnašalca«. Glede na znatno višjo podporo Demokratov – če ta seveda res drži – to za Janšo predstavlja že manjšo težavo, sploh če bi podpora Logarju v zadnjih dveh tednih zrasla.

Primož Lavre

Z bolj umirjenimi nastopi tako poskuša nagovoriti zmernejši del desnih volivcev. Da bi oslabili Janšo, ankete »pumpajo« Logarja na Pop TV in TV Slovenija, so prepričani v medijih pod nadzorom SDS.

Najbrž ni nepomembno, da Logar sodeluje tudi v drugem delu nedavno predstavljenega zbornika Katedrale Svobode Soglasje za zgodovinski trenutek s pomenljivim naslovom Pot do zmage in naloge nove vlade (založba Družina).

Urednik zbornika Peter Jambrek je na predstavitvi dejal, da je bil na prvem sestanku uredniškega odbora tudi predsednik SDS, jim »nekaj čas sledil, vendar smo delali po svoje, včasih je bil malce užaljen, ni bil povsem zadovoljen s tem, kar počnemo. Upam, da bomo kljub temu ostali prijatelji.« V zborniku prispevek o javni upravi objavlja tudi dr. Miha Brejc, tast dr. Gregorja Viranta.

Zgodbo sredine je namesto NSI izpeljal Logar

Skupna lista NSI, SLS in Fokus Marka Lotriča še ni povsem prebrodila afer nosilke Nove Slovenije. V četrtek je bilo objavljeno končno poročilo preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega »dovršenega obvodnega financiranja SDS in NSI«.

Ankete so zaznale njen dvig in ji dale možnost, da se poteguje za »bronasto medaljo«. Okrepila se je še s pričakovano podporo osamosvojitelja Lojzeta Peterleta.

Predsednica ženske zveze pri stranki Karolina Korenčan, sicer tudi kandidatka v okraju Ljubljana Bežigrad 2, je to nakazala že dan prej po nedeljski maši v šišenski župnijski dvorani, ko je gostila prav Bežigrajčana Peterleta.

Bobo

NSI je na poti do volitev izgubila geslo, ki ga je po vzoru nemških krščanskih demokratov zastavila pred leti. »Krščanski demokrati ne moremo biti drugo kot sredina,« je jeseni 2019 na kongresu dejal Matej Tonin. Z vstopom v tretjo Janševo vlado je to držo prekinila in z njo nadaljevala po volitvah.

Sredine ni zdržala, po vnovični rasti SDS in ustanovitvi Demokratov je zgodbo sredine razmeroma uspešno izpeljal Logar. Jasno identiteta in vizija, kar se zdi pomembno za Peterletovo vnovično včlanitev v NSI, očitno ne gre skupaj s sredino.

Bo Vrtovec notranji minister?

Jernej Vrtovec je za eno komentatorsko stran v življenjski formi, za nasprotno je pitbul ali še huje Janšev kuža. No, predsedniku NSI, kot je priznal v pogovoru z izvršnim urednikom City Magazina Janom Macarolom, je mama, ki je ena njegovih večjih kritikov, zadnjič pripomnila: »Pa zakaj si bil zadnjič na televiziji tako jezen?« Pojavile so se že špekulacije, da bi bil lahko Vrtovec v novi vladi minister za obrambo.

To ne bi bilo dobro; SDS bi se morala tokrat odreči notranjemu ministrstvu in ga prepustiti drugemu koalicijskemu partnerju.

Če bo Janša sestavljal četrto vlado, bo to ena pomembnejših odločitev, ki bo trasirala njeno zasnovo in delovanje. Poglejmo le, kako močno se je (podobno kot Janša z Alešem Hojsom v prejšnjem mandatu) predsednik vlade Golob zanimal oziroma vpel v notranji/policijski resor.

SD za DOGOVOR

Volilno geslo SD je DOGOVOR. »Slovenija za pot naprej potrebuje dogovor. Potrebuje dogovor o prihodnosti, ki bo dolgoročno zagotovil mir, razvoj in blaginjo,« so opisali svoje geslo o družbenem soglasju. A kaj to pomeni?

Ne glede na zavračanje SDS so Socialni demokrati zavzeli malce manj trdo in bolj diferencirano držo do nasprotnega pola. Vigilantom na levici, pozornim na vsako najmanjšo gesto »dobre volje« prek ideoloških pregrad, takšno koketiranje ni všeč in jo vidijo že kar kot znak sodelovanja v Janševi vladi.

Jure Klobčar

Predsednik SD Matjaž Han bo moral še dva tedna potrpežljivo pojasnjevati svojo izjavo za Reporter (in nato še za Objektiv) o tem, da ne bi imel težav, če bi bili v levosredinski vladi Demokrati ali NSI.

Kaj pa, na primer, če bi bili radi v vladi skupaj in ne »ali«, torej le ena od njih? Na Delovem soočenju med konkurenti za tretjo mesto je Han nastopil kot sredina med Lukom Mescem in Jernejem Vrtovcem, kot tisti, ki zagovarja tako socialo kot gospodarstvo.

Prerod

Prerod Vladimirja Prebiliča je, kot pravijo preroditelji leve sredine, nastal iz želje in ambicije preseči ostro politično polarizacijo, ki nas nekaj mandatov paralizira, kot pravi Klemen Grošelj. Stranka ga v teh dneh pošilja v ogenj soočenj kot drugega moža.

Naj se v našo politično kulturo vrneta dialog in možnost sklepanja kompromisov, iz ključujejo samo Janeza Janšo, pravijo. Projekt evropskega poslanca je bil v levosredinskem prostoru sprejet z nezaupanjem, kot drobljenje glasov (strpati so jih hoteli na listo SD), kar je bil tudi očitek Milana Kučana.

Ko se je pokazalo, da jih morda niti ne bo v državnem zboru, so spoznali, da preroditelje pravzaprav hudo potrebujejo. Če Prebilič ne prestopi vstopnega praga, bomo verjetno dobili desno vlado, ugotavljajo.

Glede na to je povedno, da so Prerod izključili iz nadaljnjih soočenj na Pop TV. Resda je to posledica pravil (merilo je povprečje javnomnenjskih podpor osmih strank), a lahko špekuliramo tudi drugače in v povezavi z lastniki komercialne televizije. Da so ostali brez glasu v pomembnih soočenjih, je za Prerod precejšen hendikep.

Facebook

Onemogočili so ministra za zdravje v zadnji Janševi vladi Janeza Poklukarja, da bi se z drugimi v Kliničnem centru soočil glede zdravstvene politike. Še dobro, da so tu družbena omrežja: stopil je do UKC, kjer je bil nekdaj generalni direktor, in posnel več videov.

Vpliv družbenih omrežij

Kako je mogoče, da se stran, ki je že vse obdobje tranzicije prikrajšana zaradi kulturne hegemonije, tj. prek šolskega sistema, medijskega in kulturnega sistema, nenadoma čuti ogrožena od »trume strankarskih vojščakov, trolov, vplivnežev, kvazi intelektualcev, psevdo medijev in para organizacij,« kot so zapisali v Inštitutu Danes je nov dan? Kakorkoli, pomenljivo je, da o dejavniku vplivnežev in vplivnic na politično odločanje pred štirimi leti nismo vedeli ničesar.

Facebook

Po evropskih volitvah so volivci priznali, da je politično informiranje prek družbenih omrežij že vplivalo na spreminjanje njihovega političnega obnašanja, je opozorila politologinja dr. Danica Hafner Fink že pred časom v pogovoru za Reporter.

Dostopnost tehnologij, ki omogočajo relativno lahko generiranje sporočil in videov – pravih ali lažnih –, se je od srede leta 2024 verjetno še povečalo, slovenski volivci pa so s svojimi navadami pri političnem informiranju zelo odprti za politično manipuliranje, pa je ocenila v intervjuju za Večer.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter