Da bo prihodnje leto ob istem času na isti poziciji, kot je danes, v intervjuju, ki so ga posneli v obliki podkasta, odgovarja predsednik vlade Robert Golob.

Volivcem je pred nedeljskimi volitvami treba natočiti čistega vina, po njegovem obstajata samo dve poti, gre za izbiro med drugo Golobovo ali četrto Janševo vlado.

Tretja pot zanj ne obstaja, prepričan je, da sta Janša in Logar v predvolilni kampanji odlično uigrana. Da gre za dvojec in kdor voli za enega, voli za drugega in obratno.

V morebitnem drugem mandatu ne izključuje sodelovanja z nikomer, razen s SDS oziroma z Janezom Janšo. Vsi ostali pa so dobrodošli, če bodo želeli nadaljevati delo, začeto v prvem mandatu njegove vlade.

Janez Janša je trikrat vodil vlado in bi jo rad še četrtič. Pred leti ste ga pošiljali v penzijo, zdaj pa je vaš glavni tekmec na volitvah. Na koncu se lahko zgodi, da zdaj on upokoji vas. V politiki, seveda … Se zavedate tega?

Mislim, da ne gre za to, kdo bo koga, pomembnejše je, da se zdaj odloča o tem, v katero smer bo šla Slovenija. Na eni strani je koalicija, ki je v tem mandatu zastavila pomembne spremembe.

Niso še vse končane, vendar je to koalicija, ki izrazito skrbi za najranljivejše, ki krepi socialno državo, pri čemer imam v mislih predvsem javno zdravstvo, pa javno šolstvo, in je to koalicija, ki želi graditi prihodnost.

Na drugi strani pa imamo stranko, ki nas skupaj s svojimi sateliti ves čas želi vračati v preteklost in bi tisto, kar ji ni uspelo v prvih treh mandatih, želela razmontirati v četrtem.

Mislim, da moramo biti glede tega zelo jasni in predstaviti ljudem, kakšna je situacija, ne nazadnje že zaradi tega, ker je ta koalicija uspešno pripeljala mandat do konca.

Primož Lavre

Glas za koalicijo, v bistvu za katerokoli od treh strank, jaz ne bom navijal samo za Svobodo, ker ima vsak pravico do svojega mnenja, ampak glas za koalicijo je glas za stabilnost in za red. Sicer se bomo spet vračali v leto 2022 ali pa še celo bolj nazaj in to vračanje, ta pingpong, ki smo mu bili priča zadnjih 20 let, je verjetno tudi eden od razlogov, zakaj se pred to vlado ni zares izpeljala nobena velika družbena sprememba.

Ker se je vedno zgradilo pa zrušilo, zgradilo pa zrušilo. No, zdaj je priložnost, da tisto, kar je bilo zgrajeno, dokončamo in da bo zaradi tega tudi življenje v naslednjih mandatih bolj enostavno.

Janša je v enem od podkastov izjavil, da bi bilo za Slovenijo in večino prebivalstva bistveno boljše, če vaša vlada v štirih letih ne bi naredila čisto nič. Po njegovem ste tudi najslabši premier v zgodovini samostojne Slovenije. Imate vi kaj boljše mnenje o Janezu Janši?

Ne gre za to, kakšno mnenje imam, bom direktno povedal to, kar sem že govoril: žal je onkot tisti, ki je že 35 let na sceni, pomembno pripomogel k temu, da imamo zelo hendikepirano desnico. Ko ena oseba s skrajnimi stališči ugrabi cel politični pol, se to v nobeni državi ni izkazalo kot dobro, tudi v Sloveniji ne.

Jaz namenoma pravim, da tudi moje poslanstvo nikoli ni bilo v politiki, svoje poslanstvo sem videl drugje, bi se pa z veseljem, ampak res z veseljem, iz politike poslovil, če je to cena, da se poslovi tudi on oziroma stranka SDS.

Če je to cena za to, da Slovenijo osvobodimo mračnih spon preteklosti, je zame osebno to majhna cena. Za razliko od njega sebe ne dajem na prvo mesto, niti svoje politične kariere ne dajem na prvo mesto. Verjamem, da moramo na prvo mesto vedno dati ljudi, predvsem tiste, ki jim je treba pomagati.

Nas je res dohitela Hrvaška in nas bo še Srbija, če dobite drugi mandat?

Bilo bi smešno, če ne bi tega nekateri tako vztrajno ponavljali, hkrati pa mediji žal tudi povzemali. Glejte, vsi pokazatelji so zelo jasni in naši hrvaški prijatelji – pa vse dobro o Hrvaški kot državi in o Hrvatih kot narodu, tako da se ne želim spustiti v to tekmo –, ampak naši hrvaški prijatelji so začudeni, ko poslušajo te razprave. Ker pri njih velja precej drugačna slika Slovenije, kot jo naša desnica riše v svoji lastni državi.

Veste, kaj mene najbolj boli? Ne morem verjeti, da nekdo, ki se razglaša za domoljuba, ves čas postavlja svojo domovino v nič, ves čas slabšalno govori o svoji domovini, ki da je slabša od kogarkoli.

Enkrat je to Hrvaška, enkrat Madžarska, enkrat neka tretja država. A če smo res pravi domoljubi, je pomembno, da si bomo prizadevali in da bodo temu sledile tudi naše besede, da bomo najboljši, ne pa, da se bomo ves čas primerjali, od koga smo slabši.

Jaz domoljubje razumem kot pozitivno kategorijo, kot nekaj, v kar verjameš z vsem srcem – da je to tvoja država. Ker smo si jo konec koncev tudi izbrali, da bomo v njej živeli, nismo se samo rodili v njej, in naša dolžnost je, da jo tudi gradimo, ne pa, da jo rušimo.

Primož Lavre

Nočem zahajati v te primerjave, bi pa vseeno eno stvar povedal. Z vidika davkov je res, da so menedžerji na Hrvaškem manj obdavčeni, to drži. Res je pa tudi, da nekdo mora to plačati. Se pravi, če v državni proračun ne prispevajo najbolje plačani posamezniki, bogataši, če hočete, potem mora nekdo drug. In ko pogledamo, kdo je tisti, ki polni državni proračun na Hrvaškem, imajo tam višji DDV. Najlažje, kar bi lahko mi naredili, je, da bi dvignili DDV, ampak kdo ga plačuje? Upokojenci in najranljivejši. Bi res želeli živeti v državi, kjer bi bogatim posameznikom dali prednost pred upokojenci, ki so gradili to državo?

Jaz ne verjamem v tak model, jaz verjamem v model, da je treba tistim, ki so gradili državo, zagotoviti dostojno starost in jih ne obremenjevati z višjimi cenami zaradi višjih davkov.

Treba je pogledati celo sliko. Sem kar zadovoljen, da tudi ko sem bil sam menedžer, nisem imel težav s plačevanjem davkov. Še zdaj ne razumem, zakaj bi ravno menedžerji imeli največjo pravico, da kličejo po nižjih davkih na svoje enormne plače.

Hujša od vseh bo četrta Janševa vlada, je v intervjuju za Reporter izjavil Milan Kučan. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa je k temu dodala: »Če pride Janša na oblast, bomo padli v temo.« Delite njuno mnenje? Bo res konec sveta, če pride četrta Janševa vlada?

Ne, ne bo konec sveta, bo pa, sem prepričan, konec javnega zdravstva. Ker smo v tem mandatu dobesedno zadnjo sekundo preprečili divjo privatizacijo. Potrebujemo še približno leto in pol, da stvari pripeljemo do konca, tega ne skrivamo, ampak najhujše je za nami.

Kar se tiče divje privatizacije zdravstva, bo zagotovo vse drugače, če pride na oblast desna koalicija. Oni tudi ne skrivajo, da so za privatno zdravstvo in privatizacijo. Sprememba bo tudi na področju človekovih pravic.

Veste, danes je lahko govoriti, da je policijska represija, ki smo ji bili priča pred štirimi leti, stvar preteklosti. To ni res. Lahko spremljamo, na primer v Združenih državah Amerike, kako se obnašajo desni populisti, ko dobijo odprto pot. Tudi nekateri poslanci SDS odkrito govorijo o ustanovitvi posebnega urada za deportacije, napovedujejo, kako bodo z avtobusi po Sloveniji lovili ljudi.

Ilegalni migranti ne tavajo po Sloveniji, da bi jih bilo treba loviti z avtobusi, ampak so dobesedno pod nadzorom slovenske policije, so v azilnih domovih, v okolici teh domov pa je poostren nadzor.

Zakaj je to pomembno? Zato, ker deportacijo takrat, ko je možna, že izvajamo in ne potrebujemo nikakršnih novih uradov ali novih represivnih ukrepov, da bi zagotovili varnost.

Ravno obratno, ravno zato, ker smo bili uspešni. Teme ilegalnih migracij danes ni v volilni kampanji, ali ni to nenavadno? Vedno so poskušali, največkrat z izmišljenimi incidenti, to temo pripeljati v volilno kampanjo, a danes je v kampanji ni.

Mogoče pa še bo, glede na situacijo na Bližnjem vzhodu. Vemo, da je izbruhnila vojna v Iranu, je Slovenija pripravljena na morebitni nov migrantski val z Bližnjega vzhoda?

Vsa Evropa se pripravlja in moram povedati, da zadnja tri leta Evropa dela na popolnoma drugačni strategiji do ilegalnih migracij. Strategija pravi, da je treba tak val ustaviti na zunanjih mejah Evrope, ne na mejah med članicami, se pravi ne na madžarsko-slovenski meji ali na hrvaško-slovenski meji, ampak na zunanji meji.

Zato smo že pred leti tudi dali pobudo, če se spomnite, za mešane slovenske, hrvaške in italijanske patrulje. V tem trenutku niso potrebne, ampak nekaj časa so bile zelo aktivne na hrvaško-bosanski meji.

Če bo potreba, jih lahko vedno ponovno aktiviramo, ker so ti mehanizmi zdaj utečeni. Frontex je zelo prisoten na Balkanu, recimo v Bosni in v Srbiji, namen pa je preprečiti, da bi migrantski val sploh prišel do meje.

Ne trdim, da nikoli ne bo pritiskov na zunanje meje Evrope, seveda bodo, ampak Evropa je danes bistveno bolje pripravljena in Slovenija je zato bistveno bolj varna, ker je še vedno aktivna v skupnih evropskih prizadevanjih za odvrnitev teh migrantskih valov.

Zakaj je Zoran Janković še vedno največji politični prijatelj Roberta Goloba, in to kljub vsem aferam, škandalom in sodnim procesom ljubljanskega župana? Ne mislite, da vam v tej kampanji bolj škodi, kot pa koristi?

Mislim, da ste zdaj pomešali dve stvari, eno je politika in drugo je prijateljstvo. Z Zoranom Jankovićem se poznava več kot 15 let, ves čas sva bila prijatelja in jaz mislim, da prijateljev ne moreš in ne smeš izdajati, če se ne strinjaš z njimi.

Primož Lavre

Recimo zaradi drugačnih političnih pogledov, pa sva jih imela marsikje, sploh pri zunanji politiki. Po drugi strani pa je treba priznati, in odkar sem se začasno preselil tudi v Ljubljano, to vidim na vsakem koraku, da je Zoran Janković kot župan Ljubljano temeljito preobrazil v nekaj bistveno boljšega od tega, kar je bilo prej. Mogoče mu je kdo zaradi tega tudi nevoščljiv.

Že 20 let je župan.

Ja, in ljudje to vsakič znova nagrajujejo na volitvah in prav je tako. Dokler ima podporo ljudi za svoje rezultate, je tako tudi pravilno, politično pa vsak predsednik vlade mora sodelovati z županom glavnega mesta.

To je Zoran Janković tudi priznal za prejšnjega predsednika vlade, med epidemijo.

No, kaj vam pravim.

Celo nekatere Janševe ministre je potem peljal na kosilo.

V to se ne bi spuščal, kar se pa tiče obtožb, takih in drugačnih, res verjamem v pravno državo in na koncu je sodišče tisto, ki naj odloči. Verjamem, da se bo župan Janković znal uspešno zagovarjati na sodišču, potem pa kakršnakoli bo že odločitev, taka pač bo.

Janez Janša pravi, da ga je med evropskimi politiki najbolj razočaral Emmanuel Macron. Francoski predsednik pa ni le vaš največji politični zaveznik, zdi se, da je tudi osebni prijatelj, podobno kot Zoran Janković. Kaj je tisto, kar vaju je tako zbližalo, ne glede na to, da sta vajini stranki v isti politični družini evropskih liberalcev?

Včasih je pri teh človeških kemijah težko opredeliti, kaj to je. Najbolj sva zbližala stališča na začetku našega mandata, ko je bila glavna tema energetska kriza in vprašanje, kako v resnici rešiti Evropo pred visokimi cenami energije, takrat sva imela zelo podobna stališča.

Res je, da je Francija kot ena največjih držav v Evropi mogoče nekoliko počasnejša od nas manjših, na primer francosko priznanje Palestine se je zgodilo leto dni za našim, ampak to ne pomeni, da predsednik Macron, ko gre za Palestino, ni imel vedno pred očmi vrednot mednarodnega prava, predvsem pa miru.

Njegova stališča, ki jih poznam, so mi zelo blizu, tudi zadnja stališča, da se je treba s Putinom pogovarjati, in to čim več. Tudi to, da je kot edini evropski voditelj v Moskvo poslal svojega posebnega odposlanca in da bo to še nadaljeval, je nekaj, kar mi je zelo blizu.

Marsikaj od tega, kar počne, sploh v zunanji politiki in mogoče včasih tudi malo stran od oči, je nekaj, s čimer se strinjam. In še enkrat povem, pri velikih državah je včasih vtis, ki ga dajejo, nekoliko drugačen od tega, kar se dogaja v ozadju.

Anže Logar na plakatih naslavlja volivce, da obstaja izbira. Janez Janša pravi, da je glas za Anžeta Logarja glas za drugo Golobovo vlado. Kaj pa glede Logarja menite vi?

Da sta odlično uigrana. Tu ni nobenega dvoma, to je dvojec, tako da kdor voli za enega, voli za drugega in obratno.

Bi se bili pripravljeni umakniti kot kandidat za mandatarja, če bi v zameno za sodelovanje v koaliciji to zahtevala Logar in Vrtovec? Koga bi v tem primeru predlagali za mandatarja?

O tem sploh ne razmišljam. Prvič ne verjamem, da bi do takega scenarija lahko prišlo. Prepričan sem, da bo po teh volitvah zelo enostavno odločati, kdo bo mandatar – kdor bo dobil več glasov. Ali Svoboda ali SDS, odločitev bo med Golobom in Janšo.

Ankete kažejo na zelo tesen izid.

V tem trenutku bo odločitev taka, kot sem povedal, in mislim, da je prav, da se ljudem nalije čistega vina in naj se odločijo. Samo dve poti sta, ne obstaja tretja pot, to je čista iluzija, sploh pa ne Logarjeva pot.

Ne obstaja tretja pot, obstaja pa odločitev med tem, ali hočemo četrto vlado Janeza Janše ali pa hočemo nadaljevanje mandata Golobove koalicije. Tako enostavno je to, nič ni komplicirano, vsak se bo moral odločiti pri sebi.

Pa vendarle bi lahko bili Demokrati Anžeta Logarja tudi potencialni partner morebitne levosredinske koalicije, če ne bo ta imela dovolj glasov v novem mandatu. Logarja ne izključujete, Janšo pa izključujete. Torej obstaja neka razlika med njima?

Bom zelo neposreden. Ne izključujem sodelovanja z nikomer, razen s SDS oziroma z Janezom Janšo. Vsi ostali so dobrodošli, če bodo želeli z nami nadaljevati delo, začeto v tem mandatu. Nekateri bodo mogoče želeli, nekateri ne, ampak to je njihova odločitev, ne naša.

Moja poanta ni, da sem proti nekomu, moja poanta je, da smo zastavili nekatere stvari, še posebej za krepitev javnega zdravstva, kjer ne bomo odnehali. Vemo pa, da moramo še marsikaj narediti na nekaterih področjih gospodarstva, kjer smo mogoče dobro poskrbeli za velike sisteme, zdaj je pa čas, da podpremo tudi mala in srednja podjetja.

Tukaj je še največ treba narediti in tukaj smo se pripravljeni zelo temeljito pogovoriti z vsemi strankami, na kakšen način pripraviti skupne ukrepe za področje tako espejev kot tudi malega in srednjega gospodarstva.

Na predvolilnih soočenjih so vam očitali, da je Luka Mesec v resnici vodil vašo vlado. Bo tudi v drugem mandatu glavni motor ekonomske in socialne politike?

Česa vsega mi ne očitajo. Verjamem, da je včasih Levica priročen izgovor za koga, da se lažje odloči, da bo podprl Janšo ali Logarja. Mislim, da je to napačen način razmišljanja.

Tisto, med čimer se morajo ljudje odločiti, je med nadaljevanjem mandata Golobove koalicije ali pa Janševo vlado. Pika. Vse ostalo so nianse, so samo izgovori, ker se nekdo ne želi odločiti drugače.

Podpišete, da naj bi bil Luka Mesec najbolj perspektiven slovenski politik mlajše generacije?

Spremljam njegove nastope in moram reči, da ima zelo dobre argumente, kar pa ne pomeni, da se strinjam ali pa da so bile izvedene vse politike.

Ne samo njegove, ampak tudi stranke Levica, marsikje so bile njihove politike tudi ustavljene, marsikje smo sprejeli sklepe, s katerimi se oni niti približno niso strinjali, tako da je treba biti malo bolj uravnotežen pri dajanju ocen. Vendar kar smo sprejeli, smo pa sprejeli soglasno.

Obstaja le ena izjema, kjer sem tudi povedal, da se sam ne strinjam s takim pristopom, in to je bil način dviga minimalne plače in njena višina. Meni se zdi, da je ureditev minimalne plače, ki jo imamo v Sloveniji, zelo slaba.

Sam zagovarjam drugačno ureditev in ena prvih stvari, ki jih bomo naredili v naslednjem mandatu, bo sistemska ureditev minimalne plače na način, da ne bo disruptivno vplivala na vse ostale plače, tako gospodarstvu kot v javni upravi. V tem trenutku je sistem, ki ga imamo, škodljiv.

Dosti sem se pogovarjal z ljudmi v javni upravi in v gospodarstvu, pa nisem srečal praktično nikogar, ki bi pozdravil sedanji način urejanja minimalne plače, ki je v rokah enega ministra in v enem delu tudi odvisen od njegove subjektivne presoje, predvsem pa ni sistemsko predvidljiv.

To je v gospodarstvu in javnem sektorju povzročilo ogromno slabe volje med zaposlenimi – med zaposlenimi, ne med menedžerji in lastniki –, in to je nekaj, kar moramo spremeniti.

Kaj bi sami označili kot največji neuspeh vaše vlade? Vemo, da ste se v prvi polovici mandata kar nekaj časa lovili na tej politični funkciji, ki je niste bili vajeni.

O neuspehih naj govorijo drugi, ampak če že moram enega izpostaviti, je to, da nam davčne reforme ni uspelo pripeljati do konca in na celovit način.

Sploh zaradi tega, ker nam ni uspelo nepremičninskega dela pripeljati do nekega smiselnega cilja, pa tudi vse ostale spremembe so bile narejene napol, kar nam zagotovo ni koristilo. Če kaj, potem izpostavim spremembe na davčnem področju.

Priča smo umazani predvolilni kampanji, na družbenih omrežjih divja prava vojna. Začelo se je s spletnim vplivnežem, z osebo s kriminalno preteklostjo, zadnje dni se na anonimnem Facebook profilu, ki je bil ustvarjen v Severni Makedoniji, objavljajo posnetki domnevnih prisluhov nekdanjim in sedanjim funkcionarjem Gibanja Svoboda. S prstom ste že pokazali na SDS, a kaj, če je ta samo »skočila na vlak« in gre za globlje politično ozadje? Se Sova ukvarja s temi zadevami?

Vsi ti primeri so bili prijavljeni vsem uradnim inštitucijam v Sloveniji, tudi nekaterim v tujini. Ko bodo te inštitucije oddelale svoje, bodo same obvestile javnost.

Jaz niti ne poznam izsledkov, ampak se mi zdi neka druga stvar pomembnejša. Imam občutek, da se v pogovoru precej pogovarjava o preteklosti, mislim pa, da ljudi bolj zanima, katere stvari bomo naredili v naslednjem mandatu, če bomo dobili priložnost. Da je to tema, ki ljudi, ki nas poslušajo, tudi zanima.

Tudi preteklost je pomembna, še posebej v obračunih pred volitvami.

Drži, ampak vam priporočam Janeza Janšo za to. On je odličen govorec o preteklosti in potem mu malo zmanjka pri prihodnosti. Meni pa je prihodnost bistveno bližja.

Bom dal primer: kaj pomeni dokončati delo v zdravstvu in čakalne vrste? Pa bom sam odgovoril, ker mislim, da se o tem premalo govori. Čakalne vrste, kot jih danes poznamo, so na videz res grozne, a potem se izpostavi, da so te grozne čakalne vrste vsaj v enem delu umetno ustvarjene. Po domače, so nepotrebne.

Hudič je, ker nismo imeli sistema, s katerim bi lahko te čakalne vrste centralno preverili in jih upravljali. Ta sistem je zdaj že naročen, se že izvaja, do konca tega leta bo za celo državo vzpostavljen centralni, skupni sistem e-naročanja.

In kaj se bo spremenilo za bolnika? Danes imate čakalno vrsto za neki pregled, recimo za ultrazvok vratnih žil. Nekje je čakalna doba nekaj mesecev, drugje pa tri leta. Ko vam zdravnik da to čakalno dobo treh let, vi kot pacient ne veste, da to velja samo za inštitucijo, kjer ste ravnokar na pregledu, v neki drugi inštituciji pa lahko pridete na vrsto bistveno hitreje.

Primož Lavre

No, ko bo vaš zdravnik ugotovil, da v njegovi inštituciji ni prostora, bo sistem istočasno, ko bo to vneseno, povedal, da v tej inštituciji ne morete hitro opraviti pregleda, lahko pa greste v inštitucijo, ki je 50 kilometrov stran in kjer boste prišli na vrsto takoj.

To je ta razlika, tega sistema danes ni, in ko se bo to uvedlo, sem prepričan, da se bodo čakalne vrste ne samo radikalno skrajšale, tudi pacienti bomo končno vedeli, pri čem smo.

Se pa ne morem znebiti občutka, sploh na podlagi izkušenj iz Novega mesta, da nekateri zdravniki, ki imajo zasebne ordinacije, celo pomagajo k temu, da so čakalne vrste pri njih v javni bolnici daljše, zato da lažje prepričajo ljudi, naj gredo v njihovo zasebno ordinacijo.

Temu smo zdaj napovedali vojno, odkrivamo primere, ljudje so ustrezno sankcionirani, predvsem pa se bo vzpostavil sistem naročanja, s katerim bodo ljudje prišli bistveno hitreje na vrsto.

Upam, da bo ta vaš novi projekt uspešnejši, kot je bil tisti, ki sta ga izvajala bivši minister Danijel Bešič Loredan in njegov tedanji državni sekretar Tadej Ostrc, ki se zdaj pri Logarjevih Demokratih ponuja za novega zdravstvenega ministra. Vemo, da je bilo takrat za skrajševanje čakalnih vrst namenjenih kar nekaj deset milijonov evrov, pa so se nekatere vrste še podaljšale.

Okej, verjetno je bila to moja največja napaka, da sem takrat zaupal v to ekipo, ki se zdaj poskuša preko desnice ponovno povzpeti na oblast. Takrat so nam razlagali, dajte denar v sistem in sistem bo sam rešil probleme. Denar je šel v sistem, potem je odtekel pretežno k zasebnikom, problemi pa se niso rešili, zato smo se od te ekipe po letu dni poslovili, začeli na novo in danes imamo popolnoma drug temelj in tudi drugačne obete za naprej.

Že ves mandat vam očitajo, da ste elektro tajkun, ki je nesramno obogatel v državnem podjetju s trgovanjem z državno elektriko. Vsa ta leta vas nisem našel na Managerjevi lestvici 100 najbogatejših Slovencev. Koliko milijonov ima Robert Golob, tako čez palec, pod palcem?

Pod palcem bolj malo. Nisem med tajkuni, nikoli nisem bil med 100 najbogatejšimi Slovenci, pa tudi ne verjamem, da kdaj bom. Vse te zgodbe, ki so bile lansirane pred prejšnjimi volitvami, so lažne zgodbe.

Primož Lavre

Spet so zraven isti akterji in isti mediji, strankarski mediji SDS, ki imajo samo en namen – ljudi odvrniti od tega, da bi poslušali, kaj govorimo, kaj bomo naredili za ljudi in kaj smo naredili za ljudi. Raje poskušajo preusmeriti pozornost na to, da smo vsi isti. Pa nismo, predvsem nismo vsi isti v odnosu do ljudi in niti najmanj nismo vsi isti pri rezultatih, ki jih lahko pokažemo.

Je vaša žena Tina Gaber Golob res tako vplivna, da lahko kadruje po ministrstvih, kot ji pripisujejo? Koliko vpliva ima na vaše politične odločitve?

Midva sva se čisto na začetku dogovorila, ker hočeva biti transparentna, da ima vso pravico svoja stališča javno zagovarjati, in to tudi počne. A tu se njen vpliv konča.

Bo po volitvah, ne glede na razplet, le nastopil čas za poročno potovanje? Imata s soprogo še vedno v načrtu safari v Afriki?

Moram priznati, da so bili ti načrti za kar nekaj časa odloženi, bomo videli po volitvah, kako bo. V tem trenutku ne načrtujeva ničesar, sva maksimalno oziroma sem maksimalno fokusiran na 22. marec in na to, da čim več ljudi prepričamo, da se volitev udeležijo. To je glavni cilj v tem trenutku.

Povedali ste že, kakšen je vaš plan B v primeru, da ne boste sestavili vlade. Pravite, da se boste poslovili iz politike. Kje bo Robert Golob prihodnje leto ob tem času?

Na isti poziciji, kot je danes. To je ključni namen, zato ker verjamem, da bo potem tudi življenje v Sloveniji ostalo še naprej tako lepo, kot je danes.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.