Vlada namerava povečanje letošnjih proračunskih prihodkov na račun visoke inflacije porabiti za večjo porabo, in ne za zniževanje dolga, kar je po mnenju fiskalnega sveta neustrezno. Vlada predvideva še za 600 milijonov evrov večji primanjkljaj, čemur bi se lahko izognila z ustrezno prerazporeditvijo, je ocenil fiskalni svet.

Koalicijska pogodba vsebuje nabor pretežno splošno opredeljenih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat, ocenjuje fiskalni svet. Kritičen je do nedorečenosti pogodbe in do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od večanja prihodkov. Od vlade pričakuje, da bo v prihodnje natančno opredelila javnofinančne posledice ukrepov.

Ne pregreva se le na ulicah, v medijih in na družbenih omrežjih; povečuje se nevarnost pregrevanja gospodarstva, ne le v nadstavbi temveč tudi »ekonomski bazi«. Pregrevanju z manjšim zamikom sledi ohlajanje – padec torej oziroma gospodarska kriza. Zato je fiskalni svet dal vladi nezaupnico, četudi v korona krizi ne velja fiskalno pravilo.

V drugem valu koronskih okužb po besedah predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna vedno bolj nastaja vtis, da so hitri protikoronski ukrepi sprejeti kot rezultat pritiska, da se pripravi nekaj, s čimer se bo vlada lahko pohvalila. "Lahko se zgodi, da bo marsikateri ukrep celo kontraproduktiven," je posvaril v pogovoru za Večer.

Vlada je prejšnji teden potrdila ti. drugi protikoronski zakonski paket, v katerem je razširila krog upravičencev do denarne pomoči zaradi epidemije ter določila ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij v času krize. DZ naj bi zakonodajo sprejel še ta teden. Bosta dve milijardi evrov za državno jamstveno shemo za kredite res dovolj?

Ukrepi v zakonu za zajezitev epidemije koronavirusa in omilitev njenih posledic so po oceni fiskalnega sveta v pretežni meri vsebinsko skladni s priporočili mednarodnih organizacij in po obsegu primerljivi z ukrepi, sprejetimi v drugih državah. Obsežno in večplastno učinkovito ukrepanje države je po njegovi oceni upravičeno.

Finančni minister Andrej Bertoncelj je zadovoljen z oceno fiskalnega sveta, da sta proračuna za leti 2020 in 2021 skladna s fiskalnim pravilom. Glede opozoril in priporočil fiskalnega sveta je v izjavi za medije dejal, da se vlada zaveda tveganj, ki pa jih ni mogoče v celoti vključiti v proračunske dokumente.

Proračunski načrti vlade ne odstopajo od fiskalnih pravil, kljub temu pa fiskalni svet opozarja na precejšnja negativna tveganja. Poleg tveganj iz mednarodnega okolja se zdi temu neodvisnemu posvetovalnemu telesu vlade zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da ne upoštevajo finančnih posledic zakonov, ki so še v fazi sprejemanja.

Proračunski načrti vlade za letos odstopajo od fiskalnih pravil, od leta 2020 dalje pa fiskalni svet neskladij ne vidi več. Kljub temu opozarja na previdnost, saj so napovedi vlade na meji sprejemljivega. "Dokument predstavlja hojo po robu," o predlogu okvira za pripravo proračunov 2020-2022 pravi Davorin Kračun iz fiskalnega sveta.

Dr. Janez Šušteršič je pojasnil, zakaj predlaga fiskalnemu svetu, da ta na ustavnem sodišču sproži ustavno presojo proračuna.

Dr. Davorin Kračun v intervjuju razloži, zakaj je vlada z rebalansom proračuna kršila fiskalno pravilo.

Marjan Šarec zdaj uživa ob dobrih rezultatih anket, a kako bo, ko bo kriza pokazala zobe? V državah, kamor izvozimo največ, se že kažejo zlovešci znaki gospodarskega ohlajanja.

Fiskalni svet je danes vnovič opozoril, da vlada z rebalansom proračuna za leto 2019 načrtuje previsoko rast porabe. V okolju ugodnih gospodarskih razmer varčevanje res ni potrebno, kljub temu pa bi morala biti vlada bolj previdna pri načrtovanju tako javnofinančnih izdatkov kot tudi prihodkov, meni.

Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes sklenila vlado pozvati, naj izračuna finančne učinke vseh ukrepov, ki so zapisani v koalicijski pogodbi. Politične stranke, njene podpisnice, namreč tega izračuna niso opravile, ga pa je fiskalni svet in posvaril pred občutnim povečanjem javnofinančnih izdatkov.

Poslanska skupina SDS je danes vložila zahtevo za sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali finančne posledice ukrepov iz koalicijskega sporazuma vlade. Komisija naj vlado pozove, da se opredeli do ocene fiskalnega sveta in pripravi finančne učinke teh ukrepov.