Vlada je predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022 sprejela v začetku prejšnjega tedna. V njem si je za prihodnje leto postavila cilj, da javnofinančni prihodki za odstotek BDP presežejo odhodke. V naslednjih dveh letih naj bi se javnofinančni presežek še povečeval. Politike in ukrepe za doseganje ciljnih saldov pa določa program stabilnosti 2019, katerega osnutek je vlada prav tako prejela prejšnji torek.
Oba dokumenta je ocenil fiskalni svet kot neodvisen organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. "Projekcije v predloženih dokumentih so skladne s fiskalnimi pravili, vendar so blizu mejnih dovoljenih vrednosti in izpostavljene določenim tveganjem," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik fiskalnega sveta Kračun. "Kar je napisano v projekcijah, bo težko uresničiti," je dodal.
Med ključnimi tveganji fiskalni svet izpostavlja makroekonomska tveganja in posledično nižjo rast prihodkov od predvidenih. "Ne vemo, kaj se bo dogajalo po svetu, zato se moramo zavedati, da so ta tveganja prisotna in da lahko ogrozijo fiskalno konstrukcijo," je dejal.
Opozoril je tudi na nedorečenost ukrepov, ki jih pripravlja vlada, denimo na področju pokojninskega ali davčnega sistema. "Ukrepi so navedeni, a so nedorečeni, ne moremo sklepati, kakšen bo njihov fiskalni vpliv," je menil. Vlada namreč izračunov še nima, poleg tega lahko v postopku sprejemanja že eno samo populistično dopolnilo prevesi pričakovanja pozitivnega učinka obravnavanih ukrepov v negativna.
Fiskalni svet tako čim prej pričakujemo predloge pokojninske reforme skupaj z izračuni, kaj to pomeni za prihodke in izdatke. Podobno velja za davčno reformo, je dejal Kračun.
Član fiskalnega sveta Tomaž Perše je še posebej opozoril na stroške staranja. Če se tega problema ne bomo lotili, lahko namreč stroški staranja že kmalu precej narastejo. "Brez izvajanja strukturnih ukrepov lahko ti stroški v desetih letih narastejo za dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP)," je izračunal in opozoril, da bi se dolg države v primeru, da ne bomo storili ničesar in vse stroške staranja prenesli v zadolževanje, povečal za deset odstotnih točk.
Kračun vidi tveganje za doseganje vladnih proračunskih načrtov tudi v pritiskih interesnih skupin. "Vlada je šibka, interesne skupine pa so močne, to lahko pokvari pričakovane fiskalne projekcije," je opozoril in kot primer navedel sistem plač v javnem sektorju, ki je praktično razpadel, najmočnejše interesne skupine pa so si izborile svoje privilegije.
Tveganja torej obstajajo, je povzel. Zato fiskalni svet vladi pri načrtovanju proračunske politike svetuje dosledno spoštovanje načela previdnosti, ki ga sicer zahteva tudi zakon o fiskalnem pravilu.
"Če bo gospodarska rast visoka, ne bo težav, če se upočasni, pa se lahko takoj pojavijo javnofinančni problemi," je menil Perše. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji napoveduje triodstotno rast, a že samo pol odstotne točke nižja številka pomeni, da javne finance ne bodo več v presežku, je izračunal. V primeru dveodstotne gospodarske rasti bi javnofinančni primanjkljaj znašal odstotek BDP, v primeru zgolj 1,5-odstotne pa že dva odstotka, je posvaril.
Kriterij EU, da s prihodnjim letom za Slovenijo primanjkljaj strukturnega salda ne sme biti višji kot 0,25 odstotka BDP, bo sicer v naslednjem triletnem obdobju dosežen. Za skladnost s tem pravilom v obdobju 2020-2022 glede na trenutno ocenjeno izhodiščno stanje v letu 2019 ni potreben strukturni napor. Strukturni saldo naj bi bil srednjeročno izravnan v letu 2022 ob upoštevanju trenutnih ocen dolžine poslovnega cikla, ocene pa kažejo, da bi bilo za dosego tega cilja v prihodnosti potrebno tudi ustvarjanje strukturnih presežkov.
Zahtevo za presojo ustavnosti letošnjega proračuna, ki jo je tudi na podlagi mnenja fiskalnega sveta, da načrtovani javnofinančni odhodki za 270 milijonov evrov presegajo dovoljene, vložila skupina poslancev SDS in NSi, je Kračun komentiral z besedami, da je prav, da ustavno sodišče pove, kakšne so posledice kršenja zakona o fiskalnem pravilu. "Glede ekonomske vsebine tudi predlagatelji priznavajo, da kakšnega posebnega ekonomskega problema ta presoja nima," je dejal in menil, da gre predvsem za ustavnopravni in politični problem. Zahtevo za presojo ustavnosti ima ustavno sodišče na dnevnem redu današnje seje.