"Kljub upravičenosti začasnega odstopanja od srednjeročne javnofinančne vzdržnosti pa z upoštevanjem razprav ob sprejemanju zakona pozivamo vse deležnike, da ob sprejemanju nadaljnjih ukrepov še bolj kot v dosedanjem procesu zasledujejo načela usmerjenosti ukrepov v odpravljanje posledic epidemije, njihove preprostosti in časovne omejenosti," so v današnjem sporočilu za javnost izpostavili v fiskalnem svetu.
Ob zavedanju povečane splošne socialne in ekonomske negotovosti in hkrati ob precejšnjem javnofinančnem strošku ukrepanja priporočajo tehtnejši razmislek, kdaj oziroma v kateri fazi spopadanja z epidemijo bi bili določeni ukrepi najbolj učinkoviti oziroma kdaj bodo časovno primerni morebitni spodbujevalni ukrepi za ponovni zagon gospodarstva.
Kot so pojasnili, je namreč od kombinacije sprejetih ukrepov in njihove izvedbe ključno odvisno, ali bo slovensko gospodarstvo zaključek epidemije pričakalo v kondiciji, ki bo omogočala čim hitrejši izhod iz krize. Hiter izhod iz krize in s tem povrnitev zaupanja predstavlja enega od nujnih pogojev za zagotavljanje socialne varnosti in ekonomske blaginje ter tudi za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti na daljši rok.
Mednarodne organizacije priporočajo uvajanje ukrepov v takšnem sosledju, ki v čim večji meri in čim bolj učinkovito naslavljajo posamezna prizadeta področja. "Po teh priporočilih je treba najprej zagotoviti ustrezna sredstva za potrebe zdravstvenega sistema. V naslednji fazi je nujno poskrbeti za ohranitev delovnih mest in zagotoviti čim bolj normalno delovanje gospodarstva," so zapisali.
Fiskalni svet je sredi marca ocenil, da razglasitev epidemije omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin za ukrepe, namenjene blaženju posledic, in s tem tudi začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Napovedi nakazujejo globok padec gospodarske aktivnosti. Ta bo skupaj z doslej sprejetimi ukrepi letos povzročil visok primanjkljaj in s tem tudi višji dolg sektorja država.