Fiskalni svet kritičen do "nedorečene" koalicijske pogodbe: izdatki bi lahko bili večji od prihodkov

Fiskalni svet ocenjuje, da koalicijska pogodba zaradi velike nedorečenosti, tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov, ne nudi zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov. Tako predlaga približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje. "S tem tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice," v danes objavljeni oceni koalicijske pogodbe poudarja fiskalni svet.

"Fiskalni svet od vlade pričakuje, da bodo ukrepi v prihodnjih uradnih proračunskih dokumentih predstavljeni transparentno in da bodo natančno opredeljene tudi njihove javnofinančne posledice," izpostavlja. Med koalicijskimi pogodbami, ki jih je ocenjeval svet doslej, je sicer najbolj transparentna tista iz leta 2018, ki je omogočala tudi kvantitativno analizo, primerjava deleža ukrepov, pri katerih ni mogoče določiti smeri vpliva na javne finance, pa pokaže, da je letošnja koalicijska pogodba bolj transparentna od koalicijske pogodbe iz leta 2020, so navedli.

Koalicijska pogodba večinoma ne vsebuje natančnejših opredelitev posameznih ukrepov oz. določitve ciljev, ki jih želi koalicija s posameznimi ukrepi doseči. Po ugotovitvi sveta je njena temeljna usmeritev večanje vloge države, katere financiranje temelji deloma na povečani davčni obremenitvi in na povečani porabi virov EU, deloma pa izvora financiranja ni mogoče določiti.

Pogodba vsebuje načelo, po katerem naj bi se v okviru razvojno usmerjene fiskalne politike deleža javnofinančnih prihodkov in izdatkov v BDP postopno prilagodila ravnem EU. Po oceni sveta bi lahko načelo služilo zgolj kot orientacija, saj sledenje povprečnim deležem sedemindvajseterice za majhno in odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno finančnim trgom, ne bi bilo vedno ustrezno. Svet ugotavlja, da obstajajo tveganja za preseganje povprečja EU predvsem na strani izdatkov.

Analiza pogodbe nakazuje na možnost povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od povečanja prihodkov. Svet je lahko določil okoli 160 ukrepov oz. usmeritev za delovanje ekonomske politike.

"Število predvidenih ukrepov je na izdatkovni strani skoraj šestkrat večje od ukrepov na strani prihodkov. Izdatki bi se večali pri več kot štirih petinah ukrepov, medtem ko je ukrepov s takšnim vplivom na prihodkovni strani dobra polovica," navaja. Nekateri stroškovno obsežni ukrepi so tudi takšni, ki bi hkrati povečali izdatke in prihodke (npr. pokojninska reforma ali dvig minimalne plače).

Na strani izdatkov bi lahko do glavnih povečanj prišlo na področjih zdravstva, pokojnin, zelenega prehoda, vzgoje in izobraževanja, stanovanjske politike, zelenega prehoda ter kulture in športa.

Glede na obstoječo zakonodajo, zatečeno stanje in projekcije iz scenarija nespremenjenih politik v programu stabilnosti, bi lahko glede na koalicijsko pogodbo največji dodatni vir prihodkov v tem mandatu predstavljali razveljavitev novele zakona o dohodnini, povečana davčna obremenitev premoženja in povečanje efektivne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb.

Ob tem svet ponavlja opozorilo, da rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala. Koalicijska pogodba po mnenju sveta v precejšnji meri izraža tudi nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov, kar je razlika v primerjavi s predhodno ocenjenima koalicijskima pogodbama.

Financiranje naj bi zagotavljala povečana poraba evropskih sredstev, deloma pa tudi alternativni, a v koalicijski pogodbi še nedoločeni viri financiranja, zaradi česar nekateri ukrepi ne bi nujno slabšali javnofinančnega položaja.

"V koalicijski pogodbi so na nekaj mestih omenjene tudi zaveze za zagotavljanje (dolgoročne) javnofinančne vzdržnosti v povezavi z ukrepi, ki jih navaja. Koalicijska pogodba hkrati nakazuje nekaj elementov reševanja dolgoročnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenske javne finance, vendar tudi tu ukrepov natančneje ne opredeljuje," pojasnjuje svet.

Ob trenutnih in napovedanih makroekonomskih gibanjih ter globalnih in domačih tveganjih mora ekonomska politika po oceni sveta pripraviti ustrezen nabor ukrepov, ki bodo ob naslavljanju trenutnih izzivov zagotovili makroekonomsko okolje za vzdržno gospodarsko rast brez poglabljanja neravnovesij in omogočili oblikovanje manevrskega prostora za posredovanje ekonomske politike v prihodnje.

"Ukrepi pri tem ne bi smeli ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To je še toliko pomembneje zaradi pričakovanega postopnega zaostrovanja denarne politike in s tem tudi višjih stroškov financiranja dolga," navaja fiskalni svet.

Svet ob napovedi spreminjanja fiskalnega pravila opozarja, da bi to moralo biti premišljeno in tako časovno kot vsebinsko v čim večji meri usklajeno s pričakovanimi spremembami pravil ekonomskega upravljanja v EU.