Ilyushin Il-96-300 Svet24.si

"Putinovo letalo" pristalo v Švici

profimedia-0370438252 Svet24.si

Slovenska družina z regresom na jahto

nova24tv, sds, janez-janša, boris-tomašič Necenzurirano

Madžari prodali Nova24TV. Razkrivamo, kdo je ...

kdo vam laze1 Reporter.si

Bumerang za Tomašiča: tožilstvo že preiskuje ...

roglic 22 pm Ekipa24.si

Primož Roglič osupnil s podrobnostmi glede ...

marijana-batinić Njena.si

Ljubezen na vasi: Voditeljica Marijana Batinić se...

Roglič Ekipa24.si

Ste že videli to?!? Tako si Primož Roglič ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Kračun: Vladni ukrepi izkazujejo neke vrste paniko

Deli na:
Kračun: Vladni ukrepi izkazujejo neke vrste paniko

Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta. - Foto: Primož Lavre

V drugem valu koronskih okužb po besedah predsednika fiskalnega sveta Davorina Kračuna vedno bolj nastaja vtis, da so hitri protikoronski ukrepi sprejeti kot rezultat pritiska, da se pripravi nekaj, s čimer se bo vlada lahko pohvalila. "Lahko se zgodi, da bo marsikateri ukrep celo kontraproduktiven," je posvaril v pogovoru za Večer.

Kot primer je navedel poročanje medijev, da se vlada znova spogleduje s prisilnim upokojevanjem. "Tako, kot je ta ukrep predstavljen, bi takoj pomenil letno za 200 milijonov evrov višjo obremenitev pokojninske blagajne. To je trajen učinek, teh 200 milijonov evrov več izdatkov bo pokojninski zavod imel vsako leto. To je povsem v nasprotju s težnjami po reformah pokojninskega sistema, ki bi omogočile tudi dolgoročno vzdržnost javnih financ," je opozoril.

Vladni ukrepi po njegovem bolj kot premišljeno aktivnost izkazujejo neke vrste paniko. "Čeprav je Slovenija po številu umrlih na prvem mestu na svetu, panika ni na mestu. Potrebno je razumno, transparentno in predvsem učinkovito ukrepanje," je ocenil in dodal, da morajo biti ukrepi glede na velik obseg zadolževanja, 5,7 milijarde evrov v 10 mesecih, "resnično dobro ciljani in predvsem transparentni".

Slovenija je krizo po njegovi oceni pričakala v "v srednje dobri kondiciji, torej bi lahko bilo tudi bolje". "Kljub znižanju deleža dolga v BDP v letih konjunkture preprosto ni ustvarila manevrskega prostora in se je vdajala iluzijam, da bo konjunktura večna. S tem je tudi porabo povečevala prek razumnih možnosti, predvsem v zadnjem letu pred izbruhom epidemije," je povzel.


Zadolževanje v trenutnih ugodnih razmerah je po njegovih besedah kot ogenj. "Če dolg ustrezno uravnavamo, se lahko ogrejemo in nam koristi, če pa se ognju preveč približamo, se opečemo ali celo zgorimo. Zato je pri zadolževanju potrebna previdnost in se ne gre vdajati iluziji, da so zaradi trenutno ugodnega zadolževanja odprta vsa vrata," je opozoril.

Vlada se po njegovem zaveda, da fiskalno pravilo poudarja načelo previdnosti pri proračunskem načrtovanju, "kako ravna, pa je drugo vprašanje". "Ko bo kriza izginila za obzorjem, nas čakajo dolgoročnejši izzivi," je spomnil in poudaril: "Kakršnokoli trajno in neučinkovito povečanje javnih izdatkov, ki ne vodi v povečevanje BDP oziroma produktivnosti, nam spopad s temi dolgoročnimi izzivi otežuje."

Fiskalni svet je v oceni proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022 med drugim opozoril na tveganja, ki izhajajo iz raznih diskrecijskih odločitev ekonomske politike, kot so popolna liberalizacija cen pogonskih goriv, odločitev o prepovedi poslovanja trgovin ob nedeljah, spremembe pri obdavčitvi avtomobilov, napoved davčnih sprememb. Po njegovem se je treba čim bolj odrekati všečnim ukrepom, ki bi lahko močneje ogrozili prihodkovno stran javnih financ.

Tveganja so tudi na odhodkovni strani, predvsem pobude za spremembo enotnega plačnega sistema in na področju socialnih transferjev. "Tako se vedno bolj izpostavljamo političnemu tveganju, da bodo všečne rešitve lahko prihodnja DZ in vlado tako zelo obremenile, da bosta prisiljena k resnejšim ukrepom za stabilizacijo javnih financ," je med drugim še povedal v pogovoru za časnik.