Možnosti za uspeh vodilnih strank, ki kandidirajo na evropskih volitvah v Sloveniji, so se še okrepile, kaže najnovejša anketa, ki jo je za Dnevnik opravila agencija Ninamedia. Delež volivcev, ki ne vedo, za koga bodo glasovali na junijskih volitvah, se je krepko znižal. Najbolj negotov je izzid posvetovalnega referenduma o gojenju konoplje.

Anketa, ki jo je za časnik Delo pripravila Mediana, kaže, da bi SDS dobila štiri evropske poslance, Gibanje Svoboda dva, po enega poslanca pa Vesna, SD in NSi. Analiza podatkov kaže, da bi zunajparlamentarna stranka Resni.ca, če bi dobila še nekaj manj kot 2000 glasov volivk in volivcev, lahko dobila enega evropskega poslanca na račun SDS.

Predsednika dveh največjih parlamentarnih strank, Gibanja Svoboda Robert Golob in SDS Janez Janša sta za portal N1 pred prihajajočimi evropskimi volitvami soočila nekatere poglede na evropske in domače teme. Janša si v EU želi "popravkov" sedanje smeri, Golob svari pred desnim populizmom.

»Zakaj je Peterle podprl SLS,« piše na naslovnici tiskane izdaje Domovine, ki so jo ustanovili v NSI, nato pa jo prevzel ajdovski podjetnik Aleš Štrancar, simpatizer Janeza Janše.

»Moja fotografija je bila zlorabljena za promocijo politične stranke, ki je ne podpiram. Sem in ostajam članica Svobode,« se je na facebooku razburila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Zadnje ankete kažejo, da se Gibanje Svoboda po veliki krizi na polovici mandata že prebija navzgor in približuje SDS – ali se lahko na evropskih volitvah zgodi presenečenje, da Golob Janši odščipne kak poslanski mandat? V novi epizodi Reporter podkasta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Dejan Steinbuch, publicist in urednik Portal Plus analizirata dogajanje na slovenski politični sceni v zaključku kampanje za Bruselj.

»Če kdaj v zgodovini je treba zdaj iti na evropske volitve in zaradi tega je treba voliti desno in desno in samo desno. In najbolj desna v politični ponudbi je danes SDS,« je izjavil poslanec SDS in kandidat na evropskih volitvah Branko Grims.

Vodja francoske skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen je italijanski premierki Giorgii Meloni iz Bratov Italije predlagala združitev političnih skupin Identiteta in demokracija (ID) in evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Evropskem parlamentu v desno skupino, ki bi bila lahko po volitvah druga največja v parlamentu.

Katja Berk Bevc, po izobrazbi tolmačka, je v politične vode vstopila, ker verjame, da lahko na drugi strani kabine za tolmačenje naredi več. Kaj, če drugopostavljena na listi Nove Slovenije na evropskih volitvah premaga Mateja Tonina?

Marjan Šarec je bil kamniški župan, predsednik vlade, zdaj je obrambni minister, zelo verjetno bo kmalu evropski poslanec. V Evropskem parlamentu si najbolj želi sodelovati na področju obrambe, varnosti ter zaščite in reševanja.

Letošnje evropske volitve sovpadajo s polovico mandata aktualne zasedbe državnega zbora, ki je za predsednika vlade izvolila Roberta Goloba. Njegova stranka ima kar 40 poslancev, kar je daleč največ, kolikor jih je kdaj dobila katerakoli stranka v slovenskem parlamentu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se kot vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke (EPP) na evropskih volitvah poteguje za nov mandat, vztraja pri možnosti sodelovanja s skrajno desnimi strankami iz Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Po več kritikah jo je pred tem posvaril še nemški kancler Olaf Scholz.

Sprla sta se evropski poslanec Milan Brglez in svetovalec premiera za zunanjo politiko Vojko Volk. Brglez je Volku v prihajajočem intervjuju za sobotni Dnevnikov Objektiv očital, da zavira priznanje Palestine, Volk pa mu zdaj vrača z očitkom, da širi laži.

Akademsko izpiljen, politično takten. Na vprašanje o počutju, s čimer se običajno začne vsako srečanje, Milan Brglez odgovori zadržano in pravzaprav vse pove s pojasnilom, da ima v zadnjih desetih letih za sabo šest volitev od državnozborskih, predsedniških do evropskih in nedavno strankarskih. V tem času je zamenjal tudi strankarsko izkaznico. V politiko je prišel s stranko, ki jo je pomagal ustanoviti Miru Cerarju in ga je pripeljala tudi do funkcije predsednika državnega zbora, nato pa je postal vidni član Socialnih demokratov. Bolj kot nazaj v predavalnice ga še naprej vleče v politiko, kjer ima še veliko načrtov. Mejnik pa je seveda 9. junij.

Gibanje Svoboda Roberta Goloba se bo na evropskih volitvah soočilo z »liberalno zeleno listo«, na kateri bodo nastopili njihovi »odpadniki« s Klemnom Grošljem na čelu. Poleg tega bo glasove razočarancev nabiral tudi Vladimir Prebilič s stranko Vesna.

Po javnomnenjski anketi Ninamedie, ki jo je danes objavil Dnevnik, naj bi SDS dobila tri evropske poslance in ne štirih, kot pričakujejo. Po dva mandata naj bi dobila Gibanje Svoboda in Vesna z nosilcem Vladimirjem Prebiličem, po enega pa SD in NSI.

V Evropi igramo v prvi ligi, to je slogan Zelenih Slovenije na evropskih volitvah. Stranka v slovenski politiki že dolgo nima pomembne vloge, na zadnjih volitvah je nastopila na skupni listi Povežimo Slovenijo, ki ji prav tako ni uspel preboj v državni zbor.

Koalicijski partnerici SD in Levica sta se sestali s Tomažem Veselom, ki ga je največja vladna stranka Svoboda pred dobrim mesecem predstavila kot kandidata za bodočega evropskega komisarja. Partnerji so srečanje označili za konstruktivno. V SD napovedujejo podporo Veselovi kandidaturi, v Levici se bodo o tem izrekali po evropskih volitvah.

Državna volilna komisija (DVK) je danes z žrebom določila seznam potrjenih kandidatnih list na evropskih volitvah. Tako je znano, po kakšnem vrstnem redu bo na glasovnicah zapisanih 11 kandidatnih list, ki se bodo 9. junija potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu.

Danes bo znano, po kakšnem vrstnem redu bodo na glasovnicah zapisane liste kandidatov, ki se potegujejo za vstop v Evropski parlament. Državna volilna komisija (DVK) bo namreč danes opravila žreb, s katerim bo določila seznam potrjenih kandidatnih list.