Predsednik republike Borut Pahor bo danes v Vili Podrožnik sprejel novoizvoljenega predsednika DZ Mateja Tonina, s katerim se bosta pogovarjala o nadaljnjih korakih, potrebnih za izvolitev nove vlade.

Za skupno mizo so se na pogovoru o morebitnem povolilnem povezovanju prvič sestali predstavniki LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS in se dogovorili o nadaljnjih korakih. LMŠ pripravlja osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za prihodnja usklajevanja. Na drugi strani pa v SDS s pogajanji čakajo. "Mi ne prehitevamo," je dejal prvak SDS Janez Janša.

Pred današnjim dnevom državnosti so se poslanci novega sklica DZ včeraj zbrali na slavnostni seji. Slavnostni govornik je bil novoizvoljeni predsednik DZ Matej Tonin, ki je v govoru med drugim poudaril, da je treba Slovenijo graditi na treh vrednotah: svobodi, pravičnosti in varnosti.

Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment vidi v prvaku Mateju Toninu, ki ga je včeraj DZ izvolil za predsednika DZ, logično izbiro, saj je "kompatibilen z obema političnima opcijama, tako z desnico s SDS kot s t. i. sredino". To pa je tudi edino, kar kaže Toninova izvolitev, medtem ko ne nakazuje, da bi bili kaj bližje eni ali drugi vladi.

V Levici, ki je javno edina odrekla podporo kandidatu za predsednika DZ Mateja Tonina, so razočarani nad razpletom včerajšnjega dogajanja. V pogovorih z LMŠ so zahtevali, da ima vsebina prednost pred političnim kupčkanjem. "A je bila to očitno vse predstava za javnost," je dejal Matej T. Vatovec, ki pa nadaljnjih koalicijskih pogajanj ne izključuje.

Državni zbor je na ustanovni seji za novega predsednika izvolil Mateja Tonina. Predsednik NSi je na tajnem glasovanju dobil 80 glasov, devet poslancev pa je glasovalo proti.

Predsednik NSi Matej Tonin lahko pri kandidaturi za mesto predsednika DZ računa tudi na podporo poslancev SDS. Prvak SDS Janez Janša je na Twitterju ob tem zapisal, da zaenkrat rešujejo "zagato t. i. levice, ki se je sposobna dogovoriti le o nekom, ki ni njihov". Kot je razumeti, pa to naj ne bi pomenilo, da že nastaja koalicija pod vodstvom SDS.

Predsedniku stranke NSi Mateju Toninu so ustno podporo pri kandidaturi za predsednika DZ po njegovih besedah napovedale vse stranke, razen Levice. "Zavedam se, da je moja vloga začasna. Poskrbel bom predvsem, da bodo postopki konstituiranja DZ tekli nemoteno, hitro in čimbolj učinkovito," je povedal ob prekinitvi ustanovne seje DZ.

Predsednik republike Borut Pahor je na ustanovni seji DZ nagovoril novoizvoljene poslance. "Ljudje so nam poverili njihova upanja in zaupanja. Naloženo nam je, da skupaj varujemo in razvijamo našo državo in domovino," je dejal in dodal, da je "naše medsebojno sodelovanje elementarnega pomena za okrepitev zaupanja v demokracijo, državo in politiko".

Predstavniki nekaterih poslanskih skupin so pred petkovo ustanovno sejo DZ za oddajo 24ur zvečer spregovorili o iskanju novega predsednika DZ. Igor Zorčič iz SMC je ocenil, da njihov predsednik Miro Cerar ni več realni kandidat za to funkcijo. Na drugi strani je Jernej Vrtovec iz NSi dejal, da ima Matej Tonin že skorajda 40 podpisov podpore.

Devetdeset novoizvoljenih poslancev se bo danes sestalo na ustanovni seji DZ. Po nagovoru predsednika republike Boruta Pahorja so med drugim na dnevnem redu volitve predsednika DZ. Kandidature uradno še niso vložene, v igri pa je več imen. Potencialni koalicijski partnerji z leve sredine se bodo o imenu usklajevali še pred sejo.

Ob ugibanjih, ali bo premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar kandidat za mesto predsednika DZ, se je znova odprlo vprašanje, ali bi lahko opravljal obe funkciji hkrati. Mnenja pravnikov so bila skozi leta različna: nekateri so to možnost kategorično zavrnili, drugim pa se zdi hkratno vodenje vlade in DZ pod določenimi pogoji dopustno.

Odločitev vrhovnega sodišča, ki je zavrglo pritožbi neparlamentarnih strank zoper izid volitev v DZ, po mnenju predsednika stranke Sloga Janka Vebra potrjuje pravno praznino v volilni zakonodaji. Napovedal je, da bodo nadaljevali postopke in uporabili vsa pravna sredstva zoper izid po njegovem mnenju nelegitimnih volitev.

V petek se bo iz poslanskih klopi poslovilo 54 poslancev, ki na nedavnih državnozborskih volitvah v DZ niso bili ponovno izvoljeni oziroma se za ponovni mandat sploh niso potegovali. Njihova nadaljnja pot bo različna: kar precej se jih bo upokojilo, nekateri se bodo vrnili v stare službe, drugi pa bodo zaprosili za nadomestilo plače.

Del intelektualcev je stranke LMŠ, SMC, SD, Levica, SAB in DeSUS pozval k oblikovanju levosredinske koalicije. Menijo namreč, da v proporcionalnem volilnem sistemu, kot je naš, mandat za sestavo vlade ne pripada avtomatično zmagovalni stranki, ampak stranki, ki je sposobna povezati dovolj parlamentarnih strank in sestaviti vlado.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec se je sestal še s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem. Po Jelinčičevih besedah imata s Šarcem ogromno skupnih točk, saj oba želita državi pomagati. Jelinčič je napovedal, da bosta pogovore nadaljevala, koalicijo, ki se oblikuje iz strank na levi sredini, pa označil za "v veliki meri koalicijo samo za sebe".

Predsednik SDS Janez Janša je poklical vodjo poslancev SD Matjaža Hana, a v SD se držijo predvolilnih izjav, da ne bodo sodelovali s politiko, ki gradi na širjenju neresnic in izključevanju, je povedal predsednik SD Dejan Židan v odgovoru na vprašanje, ali so v SD dobili konkretno vabilo k sodelovanju v prihodnji vladi od Janše ali Marjana Šarca.

Novoizvoljeni poslanci, ki bodo štiriletni mandat nastopili z ustanovno sejo DZ, bodo za svoje delo prejemali med 3600 in 4800 evri osnovne bruto plače, pripadajo pa jim tudi različni dodatki in mesečni pavšal. Tisti, ki se iz DZ poslavljajo in ne bodo takoj našli nove zaposlitve, pa bodo lahko zaprosili za nadomestilo plače.

V SDS, ki je na nedavnih volitvah v DZ zmagala, bodo na osnovi svojega programa v tednu dni pripravili "osnutek koalicijske pogodbe, ki bo ponujen v usklajevanje koalicijskim partnerjem", so sporočili na Twitterju. Glede na navedbe prvaka SDS Janeza Janše, da nikogar ne izključuje, je pričakovati, da bodo osnutek prejele vse v DZ izvoljene stranke.

Svet DeSUS danes ni sprejel odstopa predsednika stranke Karla Erjavca, ki ga je ta ponudil zaradi slabega rezultata na minulih državnozborskih volitvah. Erjavčev obstanek na čelu stranke je podprlo 44 od 57 prisotnih članov sveta. S tem pa je jasno tudi, da DeSUS ne bo vstopila v desnosredinsko vlado.