V DZ bodo danes odločali o novem vodstvu. Po napovedih naj bi dosedanjega predsednika DZ Mateja Tonina na predsedniškem mestu nadomestil predsednik SD Dejan Židan. Volili pa bodo tudi vsaj dva podpredsednika DZ; iz koalicije je vložena kandidatura Tine Heferle (LMŠ), največja opozicijska stranka SDS pa za podpredsednika predlaga Jožeta Tanka.

Predsednik DZ v odhajanju Matej Tonin in vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec ostajata vsaksebi glede Toninovih predlogov sprememb pri poslanskih plačah in najemu službenih stanovanj. Tonin trdi, da je želel znotraj obstoječe mase sredstev vzpostaviti bolj pravična razmerja. Vatovec pa meni, da gre za povečevanje poslanskih privilegijev.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti želi Dejanu Židanu, ki bo v četrtek najbrž izvoljen za novega predsednika DZ, da bi bil pri delu uspešen. Kot je dejal, se o morebitni podpori Židanu v SNS sicer še niso odločili. Je pa Jelinčič zanikal, da bi na glasovanju minuli teden prav on namenil opozicijski 55. glas podpore mandatarju Marjanu Šarcu.

Poslanke in poslanci se bodo v četrtek pol ure po koncu izrednega zasedanja, ki so ga začeli v petek, sestali še na eni izredni seji, je danes sklenil kolegij predsednika DZ. Predvideno je, da bodo na tej seji volili novega predsednika DZ, pa tudi podpredsednika DZ iz vrst največje opozicijske stranke. SDS na to mesto predlaga Jožeta Tanka.

V poslanskih skupinah bodoče koalicije in Levice so pristali, da bodo večino v komisijah za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb imele SDS, NSi in SNS, je po delovnem posvetu vodij poslanskih skupin povedal predsednik DZ Matej Tonin. Če ne bi, omenjene tri opozicijske stranke svojih članov v komisiji sploh ne bi predlagale.

Med strankami odmeva dogovorjena razdelitev vladnih resorjev med partnerje. Igor Zorčič (SMC) ocenjuje, da bo ob dobrem razrezu obdobje te vlade bistveno podaljšano, morda na štiri leta. Matjaž Han (SD) je dejal, da so zanje vsi resorji enako pomembni, med možnimi kandidatkami za pravosodno ministrico pa sta Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan.

Na pobudo predsednika DZ Mateja Tonina se bodo opoldne vodje poslanskih skupin sestali na posvetu o sestavi delovnih teles DZ. Generalni sekretarji strank bodoče koalicije pa naj bi po tistem, ko so se predsedniki strank načeloma dogovorili, kateri stranki bo pripadlo vodenje katerega ministrstva, danes govorili tudi o mestih državnih sekretarjev.

Danes se izteče rok za zbiranje kandidatur za guvernerja Banke Slovenije, ki jo po predčasnem odhodu Boštjana Jazbeca s položaja vodi Primož Dolenc. Postopek izbire je predsednik republike Borut Pahor začel konec aprila, med potencialnimi kandidati pa se omenja več imen, tudi nekateri člani sveta Banke Slovenije.

Po izvolitvi predsednika LMŠ Marjana Šarca za premierja se bodo prihodnji teden nadaljevala prizadevanja za sestavo nove vlade. Stranke bodoče koalicije bodo poskusile skleniti dogovor o razdelitvi resorjev, v DZ pa bodo v četrtek volili podpredsednici DZ in se po napovedih seznanili z odstopom sedanjega predsednika Mateja Tonina.

Predsednik SDS Janez Janša se je na družbenem omrežju Facebook odzval na petkovo izvolitev Marjana Šarca za mandatarja. Ocenil je, da se je s Šarčevo izvolitvijo v Sloveniji pripetil nov politični fiasko. Šarca je označil za mandatarja brez izkušenj v politiki, ki celo "ne pozna razlike med Svetom Evropske unije in Svetom Evrope".

Včeraj izvoljeni predsednik vlade Marjan Šarec v svojem predstavitvenem nagovoru pred poslanci DZ ni bil ideološki, ni dvigal pričakovanj, uporabljal je jezik in stil, ki ga slovenski človek razume. "Če to nakazuje, da bo v ospredju reševanje problemov, ne pa doktrinarni spori, je to spodbuden začetek," ocenjuje Žiga Turk.

Marjan Šarec je po izvolitvi za premierja dejal, da mu izid omogoča nadaljevanje dosedanjih aktivnosti za oblikovanje vlade. Dodal je, da je prejel višjo podporo od pričakovane. "Očitno mi tisti, ki mi je namenil en glas več, želi, da se mučim naprej," je dejal Šarec, ki je ob napovedani podpori 54 poslancev na tajnih volitvah prejel 55 glasov.

Marjan Šarec je po izvolitvi v DZ zaprisegel kot novi predsednik vlade. Podprlo ga je 55 poslancev, kar je več, kot si je lahko obetal glede na napovedi. Gre za prvi uradni korak k oblikovanju 13. slovenske vlade, pri čemer se zaveda, da bo moral v naslednjih dneh vložiti velike napore, da bo sestavili ministrsko ekipo in bodo zaprisegli kot vlada.

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS ne bodo podprli kandidature Marjana Šarca za predsednika vlade. Glede na to, da bo vlada manjšinska in jo bodo sestavljale tudi tri stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v predstavitvi poslanskih skupin med drugim spraševali, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado.

Kandidat za predsednika vlade Marjan Šarec je v nagovoru v DZ poudaril, da ima pogum, vztrajnost in se ne boji prevzeti odgovornosti za ustvarjanje boljših razmer v državi. "Dela bo veliko na vseh področjih. Štela bodo dejanja, ne besede," je dejal in med drugim izpostavil tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja.

Generalni sekretarji strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB so na današnjem tretjem srečanju o delitvi vladnih resorjev v bodoči koaliciji pripravili predlog razdelitve, ki pa še ni zakoličen, saj se morajo o tem posvetovati še v svojih strankah. Z usklajevanjem bodo nadaljevali v petek, neuradno pa naj bi zdravstveni resor vendarle pripadel LMŠ.

Državni zbor bo danes na izredni seji odločal o kandidatu za predsednika vlade Marjanu Šarcu. Za razpravo o predlogu so predvidene približno štiri ure in pol, nato pa bodo poslanke in poslanci o kandidatu odločali s tajnim glasovanjem. Predsednik DZ Matej Tonin predlaga, da bi bila to tudi edina točka, ki bi jo obravnavali danes.

Ustavni pravnik Jurij Toplak glede koalicijskega ali opozicijskega statusa Levice opozarja, da je to definiranje in tolmačenje poslovnika notranja stvar DZ. Ne glede na sporazume in pogodbe je bistveno predvsem ravnanje poslancev v DZ. A za demokratičnost Slovenije in DZ je bolje, da poslanci ne smatrajo Levice za opozicijsko stranko, je ocenil.

Bliža se odločanje o novem guvernerju Banke Slovenije, ki jo po predčasnem odhodu Boštjana Jazbeca s položaja vodi Primož Dolenc. V ponedeljek se izteče rok za zbiranje kandidatur za guvernerja, ki ga je predsednik republike Borut Pahor začel konec aprila. Med potencialnimi kandidati se omenja več imen, tudi nekateri člani sveta Banke Slovenije.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je potrdila, da bi po delitvi ministrstev v prvem krogu dogovarjanj njim pripadlo ministrstvo za infrastrukturo in da bi vodenje prevzela sama. Pojasnila pa je, da si je sama želela vlogo koordinatorke resorjev financ, zdravstva in sociale. Svet SAB bo sicer o vstopu v vlado dokončno odločil prihodnji teden.