Poslanci se upirajo temu, da bi imela vlada nadzor nad njihovimi financami

Kot je uvodoma pojasnila podpredsednica DZ Tina Heferle (LMŠ), je državni zbor ena redkih državnih institucij, ki za svoje delovanje nima posebnega zakona, kot ga imajo drugi državni organi, na primer predsednik republike, državni svet, računsko sodišče, ustavno sodišče, varuh človekovih pravic in vlada. Po njenih besedah ustava precej skopo ureja organizacijo in način DZ, iz česar je mogoče sklepati, da je tej najvišji instituciji zakonodajne veje oblasti omogočena razmeroma visoka stopnja avtonomije pri ureditvi svojega delovanja.

Z zakonom želijo zagotoviti, da bo DZ imel finančno, upravno in varnostno avtonomijo, jasno opredeljen status generalnega sekretarja, pravno določena pravila glede varstva osebnih in drugih podatkov in njihove obdelave. Zagotoviti želijo tudi podlago za ureditev delovanja služb in posebnosti nekaterih delovnopravnih vprašanj, varovanja DZ, izvedbe hišne preiskave v prostorih DZ, mednarodnega sodelovanja in drugih vprašanj, s katerimi se bo zagotovila celovita zakonska ureditev delovanja DZ kot institucije, je danes pojasnila Heferletova.

Pri tem je poslanka zavrnila očitke, da zakon o DZ ne bi bil dovoljen, ker ni predviden v ustavi, saj v njej večina zakonov ni posebej predvidenih. Vlada je namreč opozorila, da bi bilo zakonsko urejanje vsebin, ki sodijo v poslovnik, v nasprotju z ustavo. V svojem mnenju pa se je opredelila tudi do vprašanja finančne avtonomije DZ.

Kot je zapisala, na finančnem področju še vedno obstajajo materialna razmerja oz. omejenost svobode DZ vsaj z drugim odstavkom 148. člena ustave (proračun države). Po besedah državne sekretarke s finančnega ministrstva Saše Jazbec DZ lahko že sedaj z vložitvijo dopolnil vpliva na višino svojega finančnega načrta, če meni, da je vlada vanj enostransko posegla.

"Predlog, po katerem bi vlada morala vključiti v predlog proračuna finančni načrt DZ v obsegu, kot ga predlaga DZ, bi brez dvoma povzročil enake zahteve tudi ostalih nevladnih proračunskih uporabnikov, na primer ustavnega sodišča, računskega sodišča, varuha človekovih pravic in drugim," je dejala in dodala, da je enake zahteve mogoče pričakovati tudi s strani sodne veje oblasti.

Jani Möderndorfer (SMC) je ocenil, da "ministrstvo za finance ne razume pojma avtonomije DZ". Kot je dejal, v nobenem sistemu v Evropi parlamenta ne nadzira druga veja oblasti, finančno ministrstvo oziroma vlada, ampak je za to pristojen zunanji organ. V Sloveniji pa se je po toliko letih takšno razumevanje udomačilo in celo postaja samoumevno.

So pa včeraj z dopolnilom v zakonski predlog vključili določbo, da DZ pri določitvi in porabi sredstev upošteva javnofinančna načela, določena v predpisih, ki urejajo javne finance. Prav tako so določneje zapisali ureditev, po kateri se za uslužbence v službah poslanskih skupin kot nadomestilo za tveganje zaradi začasnosti delovnega razmerja določa dodatek v višini 12 odstotkov osnovne plače.

Vlada je sicer opozorila, da bi uvedba dodatka zaposlenim za določen čas pomenila izjemo od sistemske ureditve oz. odstop od enotnega plačnega sistema. Predlog, da bi te ljudi zaposlili za nedoločen čas, enostavno ni mogoč, ker je taka zaposlitev vezana na obstoj poslanske skupine, je dejala Heferletova. Da ne gre za edinstveno izjemo od sistemske ureditve, pa menijo tudi parlamentarni zakonodajno-pravni službi, ki je kot primer takega urejanja izpostavila zakon o organizaciji in delu v policiji, pa tudi zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Odbor je sicer danes za obravnavo na seji DZ pripravil tudi novelo zakona o matičnem registru. Sledeč mnenju zakonodajno-pravne službe, so sprejeli nekaj dopolnil. Med drugim v zakonu ni več rešitve, po kateri bi bilo pristojnemu organu vpisa rojstva v matični register dopuščeno, da izrazi dvom o verodostojnosti tuje listine o rojstvu, domnevne starše začasno vpiše v register in jih napoti na analizo DNK. Da je slednje ustavno sporno, je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Dopolnilo, da bi se v matični register vpisoval podatek o narodnosti oz. etični skupini, ki ga je predlagala SDS, pa je večina na odboru zavrnila.

Z noveliranjem omenjenega zakona se sicer odpravljajo pomanjkljivosti, ki so bile zaznane v času izvajanja aktualnega zakona, zakon pa se tudi usklajuje z družinskim zakonikom in zakonom o partnerski zvezi.