Mavko o sanaciji bank: "Evropska komisija nam ni verjela, ker smo štiri leta 'pacali' z bankami"

Komisija o DUTB, ki jo vodi Jernej Vrtovec (NSi), se v preiskavi osredotoča na prenos bančnih terjatev na DUTB in na samo delovanje DUTB. Za pregled področja je od pristojnih institucij pridobila obsežno gradivo.

Pregledi v bančnem sistemu v letu 2013 so pokazali višjo oceno kapitalskega primanjkljaja, kot so jo na finančnem ministrstvu pričakovali, je na zaslišanju uvodoma dejal takratni državni sekretar na ministrstvu Mitja Mavko. So pa testi Evropske centralne banke (ECB) pozneje ocene potrdili, ukrepanje države pa je omogočilo gospodarsko rast. Na podlagi teh testov Mavko ocenjuje, da so bili "ukrepi ustrezni, primerni in zadostni" ter so povrnili zaupanje v slovenski bančni sistem in slovensko gospodarstvo.

Vrtovca je zanimal predvsem angažma revizijske družbe Deloitte, za katero da si je Mavko prizadeval, da bi opravljala pregled aktive in stresne teste. Mavko je dejal, da so želeli čim prej odločbo o državni pomoči, Deloitte pa da je že v letu 2012 opravil podobno "vajo" in bi lahko ob angažmaju te družbe postopki stekli hitreje.

Na vprašanje, zakaj je medresorska delovna skupina, ki se je ukvarjala s sanacijo bank, vztrajala, da se za izvedbo testov in pregledov predlaga Deloitte, je Mavko dejal, da so želeli rezultate čim prej, predvsem pred 1. avgustom 2013, ko je začelo veljati novo sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh.

Evropska komisija je po njegovem mnenju pri tem, da se v letu 2013 izvede nove teste in preglede aktive, in to pri 10 bankah, ne le pri treh največjih - čeprav so bili pregledi NLB, Nove KBM in Abanke izvedeni že v preteklih letih - vztrajala iz dveh razlogov: ker država v štirih letih do leta 2013 sama ni uspela sanirati bank ter ker so bili za leto pozneje načrtovani vseevropski testi ECB in je komisija želela enako stroge kriterije. "Evropska komisija nam ni verjela, ker smo štiri leta 'pacali' z bankami," je povzel Mavko.

Preiskovalna komisija DZ se bo pri svojem delu osredotočala tudi na drage svetovalne pogodbe, ki jih je sklepala DUTB in so odmevale v javnosti. Glede sodelovanja z družbo Quartz je Mavko dejal, da je bilo podjetje angažirano, še preden je sam prišel v DUTB. Od sredine januarja 2014 do marca 2015 je bil namreč neizvršni direktor DUTB. Vsaj del zunanjih izvajalcev je bil sicer po njegovih pojasnilih angažiran, ker v letu 2013 kadrovska struktura v DUTB še ni bila izpopolnjena. To se je nadaljevalo še v prvi polovici leta 2014, nakar je upravni odbor ocenil, da nadaljevanje sodelovanja ni več potrebno.

Škrubej, ki je bil v času pred sanacijo bank leta 2013 zastopnik slovenskega dela družbe Deloitte, ki je izvajala pregled aktive v bankah, nato pa je bil izvršni direktor DUTB, na večino vprašanj pred preiskovalno komisijo DZ ni odgovoril, in sicer ker da ni bil pristojen za posamezno področje ali ker se ne spomni podrobnosti.

Zatrdil je, da ni bil nikoli v konfliktu interesov. Vrtovec ga je spraševal o izbiri družbe Admetam za svetovanje pri prodaji Alpine - v Admetamu je takrat delal nekdanji menedžer Deloitta v Zagrebu - ter o lobiranju za "neko avstrijsko podjetje".

Nekdanja viceguvernerka Banke Slovenija Stanislava Zadravec Caprirolo pa je večkrat poudarila, da je bil leta 2013 v okviru sanacije bančnega sistema ključen element čas. "Prenosna vrednost terjatev se je v celoti izkazala kot neprenizka," je dejala o primernosti ocen.

Pregled kakovosti sredstev v bilancah bank je bila po njenih beseda zahteva Evropske komisije, ki je že v svojem poročilu makroekonomskih ravnovesij v začetku leta 2013 zahtevala od Slovenije sistemski pregled bančnega sektorja s strani neodvisnih cenilcev in izvajalcev stresnih testov. "Izražala je namreč nezaupanje v zmožnost ohranjanja finančne stabilnosti," je pojasnila. Po informacijah, ki jih je dobila, naj bi s tem pogojevala tudi odobritev državne pomoči za NLB.

"Komponenta časa je bila v tistih razmerah zelo pomembna. To je bil s strani Banke Slovenije eden od elementov, ki so bili pomembni. Drugi je bil, da pregleda kakovosti aktive ne dela tisti, ki je delal redne preglede," je dejala. Vse tri državne banke so zaprosile za pomoč, mnenje sveta banke pa je bilo, da časovnica pregleda NLB ne bi bila tako dolga, kot je bila za celoten bančni sistem, saj je morala NLB čim prej dobiti pomoč.

Pred komisijo je stopila tudi Katarina Knapič Lapajne, ki je bila v času izvedbe bančne sanacije vodja kontrolinga v NLB, pristojnega za program prestrukturiranja. Ta program je banka pripravila konec leta 2012 ter ni vključeval slabe banke in prenosa terjatev nanjo.

"Ko smo bili že v ciljni ravnini, pa se je pojavilo vprašanje, ali mora banka na novo pripraviti program prestrukturiranja. Dosežen je bil dogovor, da banka ne rabi na novo vzpostaviti celega projekta, ampak le posodobiti finančne projekcije." Dodala je, da ni imela težav s tem, da podpiše izjavo o zaupnosti glede številk, ki so jih po navodilu Banke Slovenije dodali v načrt prestrukturiranja.