Na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) so namreč prepričani, da je komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pristojna za nadzor obveščevalnega področja dela agencije, na ostalih področjih dela agencije pa nadzor opravljajo drugi državni organi. Med njimi navaja inšpektorat za javni sektor, ki ima zakonska pooblastila za nadzor izvajanja zaposlovanja in ga je Sova 9. oktobra že zaprosila, da opravi celovit strokoven nadzor zaposlitvenih postopkov v agenciji.
"Agencija bo pooblaščenim osebam inšpektorata omogočila dostop do vse potrebne dokumentacije in vseh podatkov za nemoteno izvedbo inšpekcijskega nadzora. V interesu agencije je, da pristojni in strokovno kompetenten organ opravi nadzor zaposlitvenih postopkov," so za STA pojasnili v Sovi. Dodali so, da so bile v medijih v zadnjih dneh namreč pogosto objavljene "sicer neresnične, a obtožujoče navedbe in namigovanja o domnevno spornih ali nezakonitih zaposlitvah v agenciji". Gre za očitke o posredovanju premierja Marjana Šarca in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca pri zaposlitvi konkretne uslužbenke na Sovi, sicer Šarčeve znanke.
Če bi nadzor inšpektorata ugotovil kakršne koli nepravilnosti v zaposlitvenih postopkih, bo agencija ravnala v skladu z ukrepi, ki bi ji jih naložil inšpektorat, so zatrdili.
Glavna inšpektorica na tem inšpektoratu Lidija Apohal Vučković je za POP TV dejala, da so v desetih letih izvedli v Sovi 13 inšpekcijskih nadzorov in ugotovili tudi različne nepravilnosti. Zatrdila je še, da do sedaj nikoli niso imeli pripomb na strokovnost izvedbe nadzora ali da bi bili pristranski. Če bi Knovs zahteval podatke od njih, pa jim vpogleda, če bodo ugotovili, da ima to pristojnost, ne bodo odrekali. Bodo pa ravnali v skladu z zakonom o tajnih podatkih.
Tako ostajajo očitno vsaksebi Sova in med drugim predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi), ki je v četrtek po tistem, ko je Sova zavrnila posredovanje določene zahtevane dokumentacije, ocenil, da Knovs je pristojen za preverjanje zakonitosti zaposlovanja v Sovi.
Ob tem je dejal še, da bi moral direktor Sove Kozmelj, če drži, da temu ni tako, že takoj zavrniti pooblaščeno komisijo Knovsa, ki je minuli teden opravila nadzor na sedežu Sove. Direktorju je očital, da si je čez noč premislil, najverjetneje zaradi posredovanja Črnčeca.
V Sovi so glede tega včeraj pojasnili, da je skupina Knovsa želela "izvesti nadzor na podlagi odredbe, ki je pravilno urejala postopkovni del nadzora, ne pa, vsaj ne v celoti, tudi vsebinskega". "Agencija je v okviru nadzora v duhu tvornega sodelovanja pooblaščeni komisiji Knovsa posredovala več podatkov, kot bi jih sicer bila dolžna posredovati, ni pa posredovala podatkov, ki jih ne bi smela posredovati," so navedli.
Po njihovih navedbah se je tako pooblaščena skupina seznanila s podatki v zvezi s splošno dejavnostjo agencije na področju kadrovske politike z vidika uresničevanja strategije nacionalne varnosti, predvsem s številom zaposlenih v mandatu aktualne vlade oz. aktualnega direktorja agencije ter potekom javne objave prostih delovnih mest. Agencija pa je z namenom zavrnitve dvomov, navedenih v medijih, podala tudi nekatera splošna pojasnila glede konkretnega postopka zaposlitve.
Med izvedbo nadzora pa se je po njihovih navedbah izkazalo, da pooblaščena skupina pričakuje tudi podatke iz konkretnih kadrovskih zadev, ki pa da ne morejo biti predmet parlamentarnega nadzora, zato teh podatkov niso izročili. "Ob poznavanju zakonskih določil, ki opredeljujejo pristojnosti posameznih nadzornih organov in teles, bi agencija, če bi se situacija ponovila, ne mogla ravnati drugače kot je," so navedli.
Sova je sicer med argumenti za zavrnitev dokumentov navajala tudi, da je močno skrbi varnost podatkov, ki naj bi s Knovsa uhajali v medije. Na vprašanje, ali bodo zaradi uma izdaje tajnih podatkov kakorkoli ukrepali, so odgovorili le, da bodo ravnali v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki.
Zaradi Sovine zavrnitve posredovanja zahtevane dokumentacije so bili ogorčeni tudi v opozicijski SDS. Predsednik stranke Janez Janša je direktorja Kozmelja pozval k odstopu.
V Sovi so ob tem navedli le, da direktorja agencije na predlog predsednika vlade imenuje in razrešuje vlada. Kozmelj pa da svoja prizadevanja še naprej usmerja v uresničevanje strateških ciljev razvoja agencije, ki so neločljivo povezani z zakonsko določenimi nalogami agencije.
Podatki o zaposlenih na Sovi so sicer tajni, je pa nekaj informacij o njihovi strukturi najti v letnem poročilu Sove. Iz zadnjega denimo izhaja, da je bilo v Sovi ob koncu lanskega leta zaposlenih približno 59 odstotkov moških in 41 odstotkov žensk. Povprečna starost je znašala dobrih 46 let in se je od leta 2007 dvignila za 4,6 leta. Prevladoval je delež zaposlenih s sedmo stopnjo izobrazbe.
Število zaposlenih ni razvidno, je pa iz grafa jasno, da je bilo bistveno nižje kot pred desetletjem. Se je pa trend padanja števila zaposlenih v zadnjih dveh letih ustavil. Največji padec je razviden v obdobjih 2008-2010 ter 2012-2013. Padal je tudi proračun in do lani še ni dosegel predkriznega leta 2008, ko je znašal dobrih 16 milijonov evrov.
V letnem poročilu je zapisano tudi, da je nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb posebnega pomena za vsako
demokratično državo. V okviru parlamentarnega nadzora Sova Knovsu poroča o izvrševanju svoje splošne dejavnosti in uporabi nadzorovanih ukrepov. Sodni nadzor izvaja vrhovno sodišče, strokovnega vlada, finančnega pa ministrstvo za finance in računsko sodišče. Notranji nadzor v agenciji opravljata generalni obveščevalni nadzornik in notranji revizor v agenciji, nadzor javnosti pa med drugim mediji in varuh človekovih pravic.