Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob 35. letnici ustanovitve Demosa pripravilo pogovorno omizje, na katerem so govorci izpostavili pomembnost sodelovanja političnih sil in prepoznavanje zgodovinskega trenutka. Iz tistega obdobja bi po mnenju sodelujočih morali potegniti nekaj naukov za prihodnost, sploh v teh mednarodnih razmerah.

Pred dvajsetimi leti je umrl Jože Pučnik, eden najpomembnejših akterjev slovenskega 20. stoletja – četudi ni zasedel pomembnejšega državniškega položaja. Bil je upornik, že v najstniških letih. Kaj je kot gimnazijec zapisal v ilegalni reviji Iskanja?

Proti Pučnikovi volji so spremenili ime stranke in izbrisali socialdemokratsko dediščino. Ob obletnici smrti velikega Slovenca smo se pogovarjali z nekaterimi njegovimi takratnimi političnimi sodelavci.

Zdaj gre zares! Propaganda za politične stranke se širi! Plakatna mesta se počasi polnijo. Čaka nas – ne boj, mesarsko klanje – kot je zapisal leta 1835 F. Prešeren v Krstu pri Savici. Čas pred volitvami je praviloma čas, ko politiki izgubljajo razsodnost. Oblast tudi kaj nepremišljeno gradi, opozicija nepremišljeno ruši. Proračuna za naslednji dve leti sta sprejeta, v bistvu najpomembnejša akta vsake vlade. Zdaj pa je najbolje, da mirujejo, da se ukvarjajo samo še s kovidom, vse drugo pa preložijo na čas po volitvah.

SDS, največja stranka, ki izhaja iz Demosa, pa se je po besedah dr. Rajka Pirnata spremenila v stranko, ki ima diktatorska nagnjenja. O tem in še čem je Pirnat spregovoril v intervjuju za Reporter.

»Pri nas predsednik vlade ne bi odstopil niti zaradi pravnomočne obsodbe.« Tako dr. Rajko Pirnat, predstojnik katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, komentira nedavni odstop avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza.

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se ob 31. obletnici imenovanja vlade in 30. obletnici osamosvojitve Slovenije danes zbrali na Brdu pri Kranju. Kot je v nagovoru izpostavil tedanji premier Lojze Peterle, prva vlada ni le izpeljala osamosvojitvenih procesov, temveč je državi postavila tudi solidne temelje.

Na Račjem otoku na posestvu Brdo so včeraj odkrili spominsko obeležje ob 30. obletnici sestanka koalicije Demos. Slovesnosti so se med drugim udeležili premier Janez Janša, nekdanji predsednik Demosove vlade Lojze Peterle in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.

Ob 30. obletnici plebiscita za samostojno Sloveniji objavljamo intervju z Lojzetom Peterletom, predsednikom Demosove osamosvojitvene vlade. Kot pravi, je bila pri Slovencih za osamosvojitev močna volja, ni pa še vedno volje za večjo preobrazbo naše družbe.

Odločitev za plebiscit je bila v malce skrivnostnih ali celo »zarotniških« okoliščinah sprejeta pred tridesetimi leti, v petek, 9. novembra 1990, na dvodnevnem seminarju Kluba poslancev Demosa v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem.

Letos obeležujemo 30. obletnico prvih svobodnih in demokratičnih volitev, prve demokratično izvoljene vlade in odločitve za samostojno slovensko državo. Med poslanci prvega sklica parlamenta je bil tudi Andrej Žorž, ki je 17. julija 1992 v poslanski klopi nadomestil Matjaža Šinkovca, ki je bil imenovan za veleposlanika v Veliki Britaniji.

Po aprilski zmagi Demosa pred tridesetimi leti je Lojze Peterle opravljal še zadnje pogovore o oblikovanju vlade – takrat še izvršnega sveta. Pogledali smo v drobovje sestavljanja te prav posebne vlade, ki je imela nalogo osamosvojiti Slovenijo in uvesti demokratično ureditev. Prisegla je 16. maja 1990.

Lojze Peterle je po prvih večstrankarskih volitvah pred 30 leti prevzel vodenje Demosove vlade. Danes ocenjuje, da je projekt osamosvojitve nastajal v težkih razmerah in da bi bila katastrofa, če ne bi uspel. V pogovoru za prilogo Večera V Soboto je tudi ocenil, da osamosvojitve še nismo ponotranjili ter da mora vlada Janeza Janše uspeti.

Na cvetno nedeljo, 8. aprila 1990, so se pred tremi desetletji v nič več Socialistični republiki Sloveniji, začele prve demokratične volitve. Najpomembnejše volitve v slovenski zgodovini je izsilila koalicija opozicijskih demokratičnih strank, splošno nezadovoljstvo in razgradnja komunizma v Evropi. Med republikami SFRJ je do svobodnih volitev tega prišlo dne le še na Hrvaškem, v drugih republikah pa šele konec leta.

Pričakoval sem in prizadeval sem si za Pučnikovo zmago, obenem pa je bilo zelo očitno, da je Milan Kučan zelo spreten politik in seveda zelo močan, se volitev za predsednika slovenskega predsedstva leta 1990 spominja Igor Bavčar.

Zunanji minister Demosove vlade v intervjuju pripoveduje o prvih svobodnih in demokratičnih volitvah, o svojem odnosu do Milana Kučana, Lojzeta Peterleta, … Sedanja epidemija s praznimi ulicami, cestami in vrstami pred trgovinami, zanj ni podobna socializmu, ampak socializem epidemiji.